Možnosti za spremembo poklicne poti

Ste iskalec/iskalka zaposlitve? Bi se odločili za spremembo poklica? Vas zanima, kako pridobiti znanja in veščine za deficitarni poklic? V slovenskem merilu je za leto 2022 napovedan primanjkljaj pri več kot 100 poklicih, pri katerih potrebe delodajalcev presegajo ponudbo na trgu dela. Katerih kadrov bo primanjkovalo, nam ponuja raziskava Poklicni barometer, ki jo izvaja Zavod RS za zaposlovanje po območnih službah že od leta 2019 dalje.

»Primanjkljaje je pričakovati zlasti pri poklicih različnih ravni zahtevnosti za delo v predelovalnih in obrtnih dejavnostih, in sicer na področju kovinarstva in strojništva, gradbeništva z zaključnimi deli, elektrotehnike, lesarstva, proizvodnje in sestavljanja gumenih, plastičnih izdelkov, električne in elektronske opreme, izdelkov iz kartona in podobno, pri voznikih težkih tovornjakov, poklicih v zdravstvu in oskrbi,« pojasnjuje Andrej Mihelin, vodja programov aktivne politike zaposlovanja na sevniški območni službi Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ).

Mojca Zakošek, vodja službe kadri, pravo v sevniškem podjetju Preis, ki na tržišču nastopa kot specializiran proizvajalec ter ponudnik rešitev za visokokakovostne varjene konstrukcije s 300 zaposlenimi, pravi: »Ključnega pomena za našo proizvodnjo sta profila ključavničar in varilec, ki ju na trgu delovne sile drastično primanjkuje in sta prepoznana kot deficitarna poklica. Šole za varilce v Sloveniji ni, zanimanje za vpis v poklicne srednje šole za pridobitev poklica oblikovalec kovin – ključavničar in sorodne poklice je premajhno, da bi zadostilo povpraševanju delodajalcev. V našem podjetju deficit kadra delno rešujemo s priučitvijo delavcev v samem delovnem procesu pod vodstvom naših usposobljenih mentorjev, sodelujemo z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, tudi prek različnih oblik aktivnega zaposlovanja, kader pa iščemo tudi v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Prednost pri zaposlovanju dajemo delavcem iz lokalnega okolja, žal pa opažamo, da je zanimanja za opravljanje omenjenih poklicev čedalje manj.«

DO ZAPOSLITVE Z DODATNIM IZOBRAŽEVANJEM ALI PREKVALIFIKACIJO

Zavod RS za zaposlovanje omogoča iskalcem zaposlitve pridobitev znanja in veščin za nekatere deficitarne poklice s programi formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja.

Možna je dvoletna vključitev v naslednje izobraževalne programe: bolničar – negovalec, elektrikar, mehatronik – operater, mizar, pek, slaščičar, elektrotehnik, strojni tehnik, zdravstvena nega. »Program je za brezposelne osebe, ki se vanj vključijo, brezplačen, ob tem pa so upravičene še do povrnitve potnih stroškov in dodatka za aktivnost za vsak dan dejanske udeležbe,« pojasnjuje Andrej Mihelin in dodaja, da imajo brezposelni s pomočjo ZRSZ tudi možnost zaključka nedokončanega programa formalnega izobraževanja za pridobitev prvega poklica na srednješolskem nivoju.

Za opravljanje nekaterih deficitarnih poklicev je mogoče pridobiti ustrezna znanja tudi s programi nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), ki pripeljejo do novega poklica. To so socialni oskrbovalec, varnostnik, viličarist, voznik, upravljalec težke gradbene mehanizacije in nekaterih drugih. Poleg tega Zavod RS za zaposlovanje omogoča brezposelnim osebam še brezplačne krajše tečaje in usposabljanja s področja prodajne akademije, digitalnega marketinga, poslovnega modeliranja, učenja tujih jezikov, osnovnega in naprednega digitalnega opismenjevanja ter podjetništva.

Če želite izboljšati svoja znanja, pridobiti praktične izkušnje, si odpreti pot do zaposlitve, so vam dodatne informacije na voljo na spletni strani: ZRSZ https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi ali pri koordinatorju APZ na Območni službi Sevnica (07 81 64 652; gpzrszsevnica@ess.gov.si).

NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA

Programe usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) izvajajo že od leta 2006 na Ljudski univerzi (LU) Krško. V omenjenem letu so pričeli z izvajanjem usposabljanja za pridobitev NPK maser/maserka, v letu 2009 pa so navedeni program dopolnili še z NPK refleksoterapevt/refleksoterapevtka. Od leta 2016 dalje, je povedala direktorica LU Krško Nataša Kršak, izvajajo še programe za NPK: socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka, knjigovodja/knjigovodkinja ter varuh/varuhinja predšolskih otrok na domu. Programe ves čas izvajajo v sodelovanju s sevniško območno službo Zavoda RS za zaposlovanje, ki v programe napotuje brezposelne osebe. Le-te skozi verifikacijo neformalno pridobljenih znanj in usposabljanjem po zaključenem preverjanju znanja v nekaj mesecih pridobijo formalno dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dela na izbranem področju kvalifikacije. In medtem ko samo usposabljanje za pridobitev navedenih NPK izvajajo na LU Krško, samo preverjanje in potrjevanje pridobljenega znanja poteka pri drugih pooblaščenih izvajalcih.

Po uvedbi programov NPK je bilo največ interesa izkazanega s strani slušateljev za NPK maser/maserka, saj so se ti po pridobitvi NPK večinoma uspešno zaposlovali v zdraviliščih, kozmetičnih salonih ipd., v zadnjih letih, izhajajoč iz potreb okolja, pa se izkazuje povečan interes za pridobitev NPK socialni oskrbovalec/oskrbovalka. V ta namen je na pobudo LU Krško v letu 2019 Socialna zbornica Slovenije v Domu upokojencev Brežice vzpostavila izpitni center, sicer pa imajo na LU Krško za izvedbo programa vzpostavljeno zelo dobro sodelovanje s krško enoto za pomoč na domu pri Centru za socialno delo (CSD) Posavje, z Domom upokojencev in oskrbovancev Impoljca ter s sevniškim in z brežiškim domom upokojencev. Iz vseh navedenih ustanov LU Krško vključuje v izobraževanje strokovne delavce, s čimer učinkovito povezujejo sam program usposabljanja z izvajanjem prakse. V navedeni program je bilo do sedaj vključenih že skupno 51 udeleženk in udeležencev, od katerih je večina uspešno prešla v zaposlitev v domove starejših občanov, kot oskrbovalci pomoči na domu, izvajalci osebne asistence idr., je še povedala direktorica LU Krško Nataša Kršak.

Carmen Rajer iz CSD Posavje, vodja Pomoči na domu in Programa dolgotrajne oskrbe v skupnosti MOST, je za naš časopis povedala, da imajo od skupno 25 socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev šest oskrbovalcev, ki so po izobrazbi bolničarji negovalci ali tehniki zdravstvene nege, medtem ko jih ima preostalih 19 pridobljeno NPK, pri čemer so imeli pred pridobitvijo NPK vsi zaključeno srednjo ali celo visoko šolo. Trenutno imajo objavljena tudi dva razpisa za zaposlitev tega profila, saj je glede na potrebe omenjenega kadra premalo, predvsem na račun tega, ker je prišlo z uvedbo osebne asistence do odliva kadra, kar se je odražalo ne le na lokalni, temveč tudi na nacionalni ravni. Največ oskrbovalk oz. oskrbovalcev je bilo namreč uvrščenih po sistemizaciji delovnih mest v izhodiščni 19. plačilni razred, kar pomeni, da jim je država doplačevala razliko do minimalne plače, medtem ko je bila osebna asistenca ob uvedbi uvrščena v 23. plačilni razred. Država je z letošnjim 20. novembrom anomalijo odpravila in socialne oskrbovalke/oskrbovalce izenačila z osebno asistenco, kar daje upanje, da bo ponovno izkazanega več interesa za delo na tem področju tudi pri nas, je še povedala sogovornica.

Smilja Radi, Bojana Mavsar

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 9. decembra 2021.

#povezujemoposavje