Na cerkljanskem letališču bodo še naprej posodabljali in zaposlovali

Letališče Cerklje ob Krki se je v zadnjih mesecih spremenilo v veliko gradbišče, saj trenutno poteka rekonstrukcija letališke steze in nekaterih ploščadi. Kot pravi poveljnik 15. polka vojaškega letalstva polkovnik Janez Gaube, se tudi v naslednjih letih obeta veliko del in aktivnosti v okviru posodobitve in nadgradnje letališča.

Prva velika rekonstrukcija na letališču Cerklje ob Krki je bila v letih 1998 in 1999, ko je bila izvedena preplastitev glavne steze in steze za vožnjo. Do leta 2005 so naredili še dodatne letališke ploščadi ter zgradili dodatne hangarje za vzdrževanje in shranjevanje zračnih plovil ter ostale spremljajoče stavbe. V letih 2007 in 2008, ko je bila gospodarska kriza, je tudi razvoj letališča in letalstva zamrl. Kljub temu so bili med letoma 2008 in 2017 zgrajeni gorivni rezervoarji s kapaciteto milijon litrov goriva ter še dve ploščadi. Z intenziviranjem razvoja in nadgradnjo letališča so bolj aktivno začeli od leta 2017 dalje. Izvedli so analize in priprave glede pregledov zemljišč, na katerih stojijo letališka steza, steza za vožnjo in ploščadi, ter prišli do zaključka, da bo treba izvesti celovito rekonstrukcijo vseh letalskih površin, ki so stare več kot 50 let. Da so lahko začeli z rekonstrukcijo, so morali najprej letalski del preseliti na letališči Maribor in Brnik, helikopterski del je ostal v Cerkljah ter normalno izvaja izobraževanje in usposabljanje, prav tako še naprej nemoteno potekajo izobraževanja mladih pilotov in izvajanja skupnih usposabljanj s partnerji iz zavezništva, pojasnjuje polkovnik Janez Gaube.

Na letališču tudi v naslednjih letih še gradbišča

Trenutno je v izvajanju obširna rekonstrukcija glavne vzletno-pristajalne steze ter treh ploščadi za letala in helikopterje. Po Gaubetovih besedah bo rekonstrukcija zaključena nekje do konca junija letos, v tem času bodo še kamioni na cestah, zato lokalne prebivalce prosijo za strpnost in razumevanje. Obenem bo na obeh straneh vzletno-pristajalne steze narejena predpriprava za t. i. arresting gear oz. zaviralni sistem za letala. Hkrati poteka obnova skladišča goriva, postavili bodo nov šotor za transportno letalo, potekajo tudi že priprave za izgradnjo novih hangarjev, kajti konec tega leta načrtujejo prihod še enega letala Spartan (prvo je prišlo lani) in od leta 2026 pričakujejo prihod novih helikopterjev. Vsa ta nova tehnika seveda potrebuje prostor, kjer bo shranjena in se bo tudi vzdrževala. Pomemben je tudi nastanitveni del letališča, kjer bodo morali za njihovo normalno delovanje v prihodnosti zgraditi stavbe za pripadnike 15. polka in pripadnike novonastale enote bataljona zračne obrambe, začetek del pričakujejo še letos. V prihodnjih letih pa načrtujejo še gradnjo štirih hangarjev za zračna plovila, obvoznico okrog Drnovega in odprtje zahodnega vhoda na letališče (Zasap), s čimer bodo razbremenili zdajšnji vhod, saj se večina prometa odvija skozi vas Cerklje ob Krki in mimo tamkajšnje OŠ. Poleg tega imajo v načrtih še gradnjo dveh ploščadi za oboroževanje in razoroževanje letal, ureditev tabornega prostora za vojake, gradnjo objektov za zračno obrambo, obnovo prejšnjega skladišča streliva na Gazicah ter nabavo različne letališke opreme (navigacija, radar, skenerji …). »Torej vse tisto, kar potrebujemo za sprejem naših letal in letal v zavezništvu,« dodaja Gaube.

Glavna letalska baza za slovensko vojaško letalstvo

Na vprašanje, zakaj se letališče Cerklje ob Krki razvija v tej smeri, poveljnik odgovarja, da so se odločili, da bo to glavna letalska baza za slovensko vojaško letalstvo, poleg tega bo lahko gostilo enote zavezništva, saj naj bi v prihodnosti letališče nudilo tudi podporo zaveznicam SV, določen čas bi lahko naenkrat gostili minimalno osem lovskih letal in dve za dopolnjevanje z gorivom v zraku. »Vse bolj in bolj smo na zemljevidu sposobnih letališč za izvajanje določenih aktivnosti in operacij,« poudarja Gaube in dodaja, da jim je v interesu prisotnost zaveznikov na cerkljanskem letališču, saj jih v primeru kakršne koli krize lahko gostijo in jim tukaj nudijo ’varno zavetje’. Kot še navaja, se je letališče rekonstruiralo in moderniziralo v dveh fazah. Prva je zajemala 41 investicijskih projektov, od tega je 39 zaključenih, dva sta še v izvajanju (izgradnja sistema za zaviranje letal v sili in skladišče goriv na letališču). Vzletno-pristajalna steza se je v tem času podaljšala za 300 metrov. V drugi fazi, ki je že v teku, načrtujejo gradnjo notranjega kerozinovoda na letališču ter cistern in prečrpavališča v Krškem, kerozinovod od Krškega do letališča, dostopno cesto za transport goriva itd.

Radi bi privabili še več mladih

S prihodom nove tehnike in opreme postajajo vedno bolj zanimivi tudi za učence, dijake in študente. V 15. polku se odpira cela paleta novih poklicev, v njem je več kot 80 % pripadnikov licenciranih z različnimi dovoljenji za delo. »Ne smemo pozabiti, da 15. polk ni samo v Cerkljah ob Krki, ampak imamo še dva radarska položaja drugje v državi pa tudi 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora na Brniku,« dodaja Gaube. Želijo si, da se jim čim več mladih tudi pridruži. »Pogoji zaposlovanja v SV in 15. polku so vse boljši in boljši, ravno tako plačilo. Za tistega mladega človeka, ki vidi cilj, kaj hoče v življenju, smo zagotovo eden boljših delodajalcev v Sloveniji. Če pogledamo upokojevanje, so naši pripadniki zagotovo v dosti boljšem položaju kot kje drugje,« poudarja. Po daljšem času spet nudijo možnost prakse v vojašnici, trenutno imajo na praksi po dva študenta in dijaka, ki pomagajo v hangarju in so zelo zadovoljni. Po njegovih navedbah so imeli lani 56 novih zaposlitev, letos jih načrtujejo med 50 in 70. »Do leta 2028 se iz 15. polka upokoji 110 ljudi, kar pomeni, da bi jih morali do takrat prav toliko tudi zaposliti, da bi bili na ’ničli’,« dodaja. Zaradi rekonstrukcije letališke steze so se odločili, da letos mednarodne vojaške vaje Jadranski udar ne izvedejo, bodo pa dvakrat organizirali dan odprtih vrat vojašnice, in sicer v nedeljo, 9. junija, in potem še jeseni, v sklopu tega bodo znova tudi promovirali poklice v vojski in na ta način skušali privabiti mlade.

Rok Retelj, foto: R. R. in Vojašnica Jerneja Molana

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 28. marca 2024.

#povezujemoposavje