Na martinovo praznovala KS Bizeljsko

V ponedeljek, 10. novembra, je v telovadnici OŠ Bizeljsko potekala letošnja prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Bizeljsko. Na Bizeljskem svoj krajevni praznik namreč praznujejo 11. novembra, torej na martinovo, in sicer v spomin na izgon 3011 tukajšnjih prebivalcev, ki so morali pod prisilo zapustiti svoje domove.

Od modernizacije cestnih odsekov ...

Predsednica sveta KS Bizeljsko Mateja Kmetič je v nagovoru popeljala po prehojeni poti tega leta in začrtani poti naprej. Dejala je, da jim je v počasi iztekajočem se letu 2025 uspelo izvesti nekaj vzdrževalnih in investicijskih del, ki so si jih zadali, nekaj pa jih je še v izvajanju. »Žal pa je tudi nekaj takih, ki v letošnjem letu ne bodo izvedena, saj vsako leto naredimo preveč optimistične plane glede na razpoložljiva sredstva, ki jih dobimo s strani občine,« je dodala. Za KS Bizeljsko je že znano, da so KS z največ cestami v brežiški občini, zato je njihova prioriteta modernizacija cestnih odsekov, še vedno pa imajo kar nekaj cest, ki vodijo do stanovanjskih hiš in niso asfaltirane, je navedla. Pred kratkim so se tako modernizirali trije cestni odseki, in sicer proti Mihelinu v Stari vasi v dolžini cca 120 m, dokončal se je cestni odsek proti Mateji Lampret v Stari vasi v dolžini cca 100 m ter že dolgo načrtovani cestni odsek proti Kastnerju v Orešju. Skupna vrednost teh modernizacij je znašala 65 tisoč evrov. V sklopu proračuna Občine Brežice za leto 2025 se je nadaljevala rekonstrukcija 1. dela odseka lokalne ceste v Janeževi gorci. Investicija je znašala 230 tisoč evrov in 1. del je zdaj zaključen, pri čemer Kmetič upa na nadaljevanje v letu 2026. V letošnjem občinskem proračunu so bila zagotovljena tudi sredstva v višini 35 tisoč evrov za pripravo dokumentacije za izgradnjo pločnika v Stari vasi, pri čemer je dokumentacija zaključena, v naslednjem letu pa naj bi se pristopilo k izgradnji.

… prenosa lastništva zadružnega doma in odprtja poslovilne vežice v Orešju ...

Kmetič je še omenila, da so vsako leto v proračunu občine Brežice zagotovljena sredstva za obnovo in rekonstrukcijo vodovoda na Bizeljskem, letos je bilo teh sredstev 100 tisoč evrov. Pri zdravstveni postaji Bizeljsko je bila zgrajena MKČN v višini 20 tisoč evrov. Spomnila je, da je bil v juniju letos delež Zadružnega doma Bizeljsko prenesen na Občino Brežice, ki je zdaj večinski lastnik. Ob tem je izrazila željo, da se v letu 2026 začne pripravljati projekt za obnovo in uredi dokončno lastništvo. Kot je še povedala, so zelo veseli nove mrliške vežice v Orešju, ki je bila predana namenu aprila letos, celotna investicija, tudi z nabavo kuhinje in ozvočenja, pa je znašala 274 tisoč evrov. Na bizeljskem pokopališču so bile na delu pod cerkvijo odstranjene ciprese, saj so korenine povzročale škodo na spomenikih. Sledi ureditev poti, postavitev manjše škarpe in zasaditev.

… do tega, da je potreb v kraju še veliko

Kot je Kmetič še navedla, so finančno pomagali tudi nekaterim društvom v KS. Po njenem je potreb v kraju še ogromno. »Želimo si, da bi se asfaltiralo parkirišče pod pokopališčem Bizeljsko, sanirali vsi cestni odseki, ki so tega potrebni, ob lokalnih in državnih cestah zgradili pločniki, postavile avtobusne hiške pri vseh postajališčih v kraju in se tudi osvetlile. Želimo si, da bi se rekonstrukcija državne ceste proti Bistrici ob Sotli in proti mejnemu prehodu Klanjec čim prej izvedla v celoti. Želimo si tudi kanalizacije, vsaj v centru Bizeljskega, že nekaj časa se trudimo z institucijami za umiritev prometa v centru Bizeljskega. Potreb in želja je res ogromno, treba pa je tudi razumeti, da je za vse to treba zagotoviti sredstva v proračunu, v katerem pa je vsako leto manj sredstev za investicije,« je pojasnila. Ob koncu nagovora je še omenila, da spet ne more mimo tega, da ne bi izpostavila ekoloških otokov, ki so najbolj problematični v celotni občini. »Prosila bi, da vsak od vas pripomore k temu, da bomo imeli urejen kraj,« je dejala ter se zahvalila vsem, ki ustvarjalcem prireditve ob krajevnem prazniku pa tudi tajnici KS Majdi Jurkas, ki je poskrbela za organizacijo prireditve, ter vsem svetnikom in svetnicam KS Bizeljsko za konstruktivno sodelovanje in pomoč.

Župan upa, da bodo zadružni dom prenovili in se bodo v njem spet lahko odvijali dogodki

Na dogodku je bil prisoten tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je med drugim povedal, da gre lahko danes zahvala vsem tistim, ki so se takrat vrnili iz izgnanstva in s trudom uspeli obnoviti svoje domove ter tako postopoma poskrbeli za urejenost teh krajev, kar je bil na nek način povod za to, da danes brežiška občina, ki je po njegovem ena najbolj turističnih in gostoljubnih občin, zaradi tega dobiva vse več priznanj. »Prepričan sem, da ste k temu precej pripomogli tudi tukaj na Bizeljskem, saj veliko prispevate k promociji vinorodnega okoliša, ajdovega kolača in ostalega,« je dodal. Po njegovem imajo na Bizeljskem včasih občutek, da so zapostavljeni, »a ste ena redkih krajevnih skupnosti v Sloveniji, ki ima svoj zdravstveni dom, zdravnike in lekarno, pri čemer lahko slišimo, da marsikatera večja občina nima vsega tega, tako da tudi na tak način kažemo pripadnost do vaše KS«. Župan je vesel, da na Bizeljskem ostajajo tudi mlajše družine, ki želijo soustvarjati življenje v kraju. Izpostavil je, da jim je na začetku leta po dogovoru s kmečko zadrugo končno le uspelo pridobiti nazaj bizeljski zadružni dom, ki je bil narejen z rokami tukajšnjih prednikov, zato je izrazil upanje, da bodo v naslednjem letu naredili načrt za njegovo prenovo, da bodo lahko imeli domačini med drugim tudi krajevne praznike spet nazaj v domu, pa tudi bizeljski gasilci so s tem končno dobili nazaj svojo lastnino, ki je bila včasih že njihova. Navedel je še, da se bodo na občini trudili, da se v tej KS premakne še kaj tudi na področju cestne infrastrukture, npr. Vinarska cesta in pločnik v Stari vasi.

Kruta usoda 3011 Bizeljank in Bizeljancev

Predsednica KO ZBV NOB Bizeljsko in občinska svetnica Marjetka Slatner Gerjevič je ob tej priložnosti spregovorila o kruti usodi Bizeljank in Bizeljancev na dan 11. 11. 1941. Izpostavila je, da je nemški okupator ta dan z Bizeljskega izgnal 3011 ljudi, najprej na zbirno mesto v grad Rajhenburg, od koder so jih po popisu v nekaj dneh v živinskih vagonih odpeljali v izgnanstvo. Vse za delo sposobne ljudi so nastanili v delovna taborišča, t. i. lagerje, pa tudi kot hlapce na nemških kmetijah. »Težko je z besedami opisati čustva in trpljenje ljudi, ko so morali v uri ali dveh vzeti najnujnejše stvari, zapustiti domove, živino, vinograde in polja ter se odpraviti na njim neznano pot. Niso vedeli, ne kam ne kako dolga bo ta pot. V tem hladnem novembrskem dnevu pa niso vzeli s seboj le stvari, temveč tudi spomine na prazen dom in hrepenenje ter močna volja po vrnitvi v domovino, po slovenski besedi in boljšem jutri sta jim dajala upanje in voljo do življenja in preživetja. Žal tega premnogi niso zdržali in niso dočakali vrnitve, ostali so nekje na tuji zemlji, za večno,« je poudarila. Dodala je, da je prav zaradi tega takrat na Slovenskem začel rasti upor do tistih, ki so jim vzeli domovino, zemljo in jezik – vzeli so jim pravico do obstoja. »Zavedajmo se, da niso bili izgnani zaradi upora ljudi, temveč je upor nastal zaradi izgnanih in preganjanih. Niso bili izgnani zaradi upora partizanov, ampak da bi naredili prostor za naselitev kočevarskih in drugih Nemcev,« je še povedala Slatner Gerjevič ter omenila, da ravno letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in njihove vrnitve v domovino. Po njenih besedah je prav, da se »vsako leto z obletnicami spomnimo in spominjamo, nikoli ne pozabimo tega, kaj se je zgodilo, se zavedamo in vsakič znova povemo. In da obletnice so za spominjanje in opominjanje, to je izraz spoštovanja do teh ljudi, zaradi katerih mi danes svobodno živimo, da se spominjamo in povemo, da je bil to čas, en drug čas.« Ob koncu je še omenila, da so se tudi letos 11. novembra ob 11. uri poklonili pred spomenikom na Bizeljskem.

Plaketa KS Bizeljsko v roke Jožetu Geršaku in Mileni Rožman

Na Bizeljskem imajo letos dva krajevna nagrajenca, ki s svojim delovanjem pomembno prispevata k razvoju kraja, in sicer Jožeta Geršaka ter Mileno Rožman, oba sta iz rok predsednice sveta KS Kmetič prejela plaketo KS Bizeljsko. 80-letni Geršak je kmet iz Bračne vasi, kjer sta si z ženo Angelo ustvarila družino s tremi otroki. Upokojitev je dočakal kot vzdrževalec v Splošni bolnišnici Brežice. Skozi vsa leta je skrbel za napredek in rast svoje kmetije. Je dober gospodar, skrben mož in oče ter ded in praded. Njegovo življenje je možno zaznamovala dobrodelnost, saj je skozi vsa leta sodeloval in bil celo glavni motivator napredka v Bračni vasi. Bil je glavni pobudnik za rekonstrukcijo ceste in položitev asfalta skozi vas ter nato za cestno povezavo proti Novi vasi. V ta namen je celo odstopil nekaj svoje zemlje, saj cesta poteka skoraj preko njegovega dvorišča. Aktivno je sodeloval pri napeljavi javne razsvetljave in krajevnega vodovoda. Leta 1999 je dal pobudo za postavitev kapele ob cesti pri svoji domačiji. Skupaj z Vinkom Korbarjem sta ob pomoči drugih vaščanov prevzela organizacijo in finančno plat postavitve. Že leta 2001 je bila posvečena bl. Antonu Martinu Slomšku. Geršak je bil več let svetnik KS Bizeljsko, dolga leta pa je tudi član KO Društva izgnancev Bizeljsko in Društva upokojencev Bizeljsko. Kljub svoji častitljivi starosti še vedno z neizmerno življenjsko energijo skrbi za svojo kmetijo. Ob cerkvenih slovesnostih pri Slomškovi kapelici vedno pripravi pogostitev za vse prisotne. Plaketo si je prislužil za svoj prispevek in življenjsko delo na področju razvoja Bračne vasi in Bizeljskega.

65-letna Bizeljanka Rožman, po izobrazbi diplomirani inženir kmetijstva, je članica Društva vinogradnikov Bizeljsko od njegove ustanovitve. Svojo poklicno pot je začela v podjetju Slovin Brežice kot kmetijska pospeševalka. Od osamosvojitve države naprej je bila kmetijska svetovalka in leta 1998 je prevzela vodenje izpostave kmetijske svetovalne službe v Brežicah in to delo opravljala vse do upokojitve na začetku leta 2024. V DV Bizeljsko je članica organizacijskega odbora, opravlja delo tajnice in sodeluje pri vseh dejavnostih društva. Nepogrešljiva je pri organizaciji ocenjevanja vin kot članica ocenjevalne komisije in v organizacijskem odboru, kot članica komisije sodeluje tudi pri izboru vinske kraljice Bizeljskega. Ne skopari s strokovnimi nasveti, saj cenijo njeno strokovno znanje na področju svetovanja. Je tudi članica Aktiva kmetic Bizeljsko in Društva upokojencev Bizeljsko. Na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni je prejela priznanje KGZS za uspešno dolgoletno delo kmetijske svetovalke.

V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali učenke in učenci bizeljske šole, ki so uprizorili uro pouka in kviz ’kaj veš o Bizeljskem’ (del izbirnega predmeta Gledališki klub pod mentorstvom učiteljice Tee Berkovič Škof) ter tako na svoj način pripravili čestitko domačemu kraju, s pesmimi se je predstavil šolski mladinski pevski zbor pod taktirko glasbene pedagoginje Metke Babič, pod njenim vodstvom pa so nastopili tudi člani MoPZ Bizeljsko. Vezne niti prireditve je povezovala Doroteja Lipej.

Ob koncu prireditve se je Kmetič še zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli in soustvarili letošnji krajevni praznik, po prireditvi pa se je druženje s pogostitvijo – na predvečer martinovega seveda ni smela manjkati prava Martinova pojedina, za katero je poskrbela Kmetija Carsko iz Curnovca – nadaljevalo v šolski jedilnici.

R. R.

#povezujemoposavje