Na Mostecu namestili oznake o zabeleženi višini reke Save

Agencija RS za okolje, Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Zavod RS za šolstvo so danes dopoldne na Mostecu v okviru promocijskega dogodka postavili oznake o zabeleženi višini vode reke Save. V dogajanje so vključili tudi dijake 1. a letnika Gimnazije Brežice, ki so opravili terenske vaje, Mednarodno komisijo za savski bazen s Parlamentom mladih in geografe iz Hrvaške.

Po besedah mag. Florjane Ulaga, zaposlene na ARSO in članice Komisije za hidrogeografijo, je namestitev oznak del širše akcije označitev visokih voda v Sloveniji, danes konkretno na Mostecu v porečju reke Save. Akcija je namenjena ozaveščanju javnosti, do kam lahko seže voda in kakšna je njena moč ter kako smotrno načrtovati rabo prostora na poplavnem območju. Do zdaj najvišje izmerjena gladina vode reke Save na Mostecu je bila po podatkih ARSO 19. septembra 2010. Če na Mostecu ne bi bilo nasipa, bi bil takrat cel pod vodo. Dodala je, da so k sodelovanju povabili tudi dijake, saj menijo, da je treba mlade vključevati v akcije v povezavi z rabo prostora in hidrologijo. Akcijo označitev visokih voda vodi dr. Peter Frantar (ARSO), ki je poudaril, da želijo lokalnemu prebivalstvu pokazati, do kam je segala visoka voda. Skrbnik nameščenih tablic bo Brodarsko turistično društvo Mostec, za kar so se mu posebej zahvalili. Izrazil je tudi željo, da bi dijaki v prihodnosti poiskali še kakšno točko, kjer je bila visoka voda in jo bodo potem tudi ustrezno označili.

Dogodka se je udeležil tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je povedal, da se na osnovi višine gladine vode gradijo nasipi in ostala protipoplavna zaščita, prav tako se izdelujejo prostorski načrti in določajo poplavna območja oz. kje je sploh primerno graditi hiše. »Večkrat imamo napačen občutek, da so visoke vode odvisne od podnebnih sprememb. V Brežicah so odvisne predvsem od nepremišljene politike poplavne varnosti v celi Sloveniji in mi smo, žal, žrtev vsega tega,« je poudaril. Po njegovem s tem, ko se retenzijske površine zmanjšujejo, saj je vedno več gradenj na poplavnih območjih, ter se Sava in druge reke »vkalupijo«, prihaja voda z večjo hitrostjo in je bistveno višja. »Če ne bomo pristopili k celovitemu reševanju poplavne varnosti v Sloveniji in premišljenimi ukrepi z varovanjem retenzijskih površin po celi državi, se lahko zgodi, da bo gladina samo še naraščala,« je še dejal in dodal, da se Občina Brežice zato zelo zavzema za ureditev protipoplavne zaščite v sklopu gradnje hidroelektrarn. Omenil je tudi, da se po mednarodnih zavezah na meji s Hrvaško ne sme poslabšati stanja visokih voda, zato jih to večkrat prisili v razmislek, kako izboljšati poplavno varnost. Zaključil je: »Upam, da boste s to akcijo naredili še kaj več, kot samo postavili oznake, predvsem to, da boste spodbudili vso Slovenijo, da se z nepremišljenim ravnanjem stanje poslabšuje in omogoča dvig gladine vode, s tem pa se ogroža prebivalce. Resnično upam, da višina gladine nikoli ne bo več presežena, če pa bo ravno nasprotno, pa pomeni, da je cela Slovenija padla na izpitu iz poplavne varnosti.«

Spregovorila je tudi Maja Brozović, predstavnica Parlamenta mladih savskega bazena, in izpostavila, da je ta projekt namenjen srednješolcem, ter povabila dijake in profesorje, naj se mu pridružijo, saj se lahko v sklopu parlamenta veliko naučijo o reki Savi, blizu katere živijo. Dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje in prostor jo je dopolnil, da bo letos Parlament mladih ob dnevu Save (1. junij) zasedal v Bohinju. Mladim je svetoval: »Vi ste generacija, ki dobiva Savo v roke, zato je prav, da malo pomislite in se vključite v parlament.« Izrazil je upanje, da bo projekt med Brežicami in Zagrebom, ki ga snujejo, tj. kajakaške steze, možnost rekreacije ob Savi ipd., najboljši primer prakse sodelovanja dveh držav za isto reko v Evropi.

Terenske vaje brežiških gimnazijcev, ki jih je vodil Igor Lipovšek, pedagoški svetovalec za geografijo na Zavodu RS za šolstvo, so bile vezane na vodno bilanco. Med drugim so naredili tudi primerjavo med štirimi vrstami voda. Eno od zanimivih vprašanj – odgovore so na koncu dijaki tudi predstavili – je bilo, v koliko sekundah lahko Sava pri Čatežu ob letnem povprečnem pretoku (250 kubičnih metrov na sekundo) napolni olimpijski bazen. Skupina dijakinj je izračunala, da ga lahko napolni v zgolj desetih sekundah.

R. R.