Na posvetu v Brežicah o pogledih na mesto in njegov bodoči razvoj

15. aprila je v kavarni pri vodovodnem stolpu potekal posvet »Brežice: pogledi na mesto in njegov bodoči razvoj«, ki ga je organiziralo Društvo za oživitev mesta Brežice in na katerem je padel marsikateri konstruktiven predlog, kako mesto še naprej razvijati in oživiti.

Uvodoma je predsednica omenjenega društva, ki je pred tremi leti obeležilo 20-letnico, Anita Radkovič dejala, da je poudarek o oživljanju in oživitvi usmerjen v delo ter poglede na mesto in njegov razvoj ter življenje skozi t. i. mehke vsebine in različne dogodke, na katerih so prisotni obiskovalci, kar po njenem dejansko mesto tudi oživlja. Kot je dodala, je bil v začetnih letih društveni program snovan skozi arhitekturne in urbanistične razmisleke. Poleg opozarjanja in ozaveščanja tako prebivalcev mesta, brežiških občanov in širše je spodbujal tudi znanstveno-raziskovalno delo. V dveh desetletjih so se v organizaciji društva ter v soorganizaciji z drugimi društvi, zavodi in ustanovami odvili številne okrogle mize, posveti, predavanja, angažirane tematske foto razstave, znanstveni zborniki iz cikla Brežiške študije, odstirali so se strokovni pogledi, spodbude in mnoga sodelovanja … Zanimale so jih tudi male in velike mestne zgodbe, velike žene in možje, aktualna tematika itd. Ob 20. obletnici je izšel bilten »20 let Društva za oživitev mesta Brežice«. Ob tej priložnosti je tudi povzela z mestom povezane sklope in teme, ki so jih v vseh teh letih delili z javnostjo.

V nadaljevanju so s tremi predstavitvami oz. referati in razpravami nanje z različnih vidikov obravnavali mesto in njegov prostorski razvoj, zagate mestnega upravljanja, perspektive njegovih vedut, vsebin in »praznin«. Na ta način želijo pripraviti izhodišča in priporočila za ukrepanje v smeri boljšega, vključujočega in pravičnejšega razvoja, ki bo upošteval potrebe in želje prebivalcev, prav tako pa tudi poiskati ideje in smotrne rešitve za konkretne ureditve.

Prostorske enote naj bi sledile urbanim spremembam v prostoru

Najprej je Duša Najvirt Jeličić iz Geodetske pisarne Brežice, ki je tudi predsednica TD Zakot - Bukošek - Trnje, govorila o premišljeni urejenosti prostorskih enot kot pogoju za funkcionalno in aktivno skupnost krajanov. Pojasnila je, da je prostor razdeljen na posamezne prostorske enote, ki jih je skupaj 16. S prostorom se ukvarja tudi lokalna samouprava, ki pomeni avtonomno odločanje o zadevah na lokalnem nivoju. »Družba, ki ima močno vpetost lokalnega prebivalstva v odločanje, je močna, kvalitetna družba,« je poudarila. Lokalno samoupravo izvajajo (mestne) občine in krajevne skupnosti. Po njenih besedah mora biti vsak glas občanov slišan, naj gre za pohvalo, grajo ali konstruktivni predlog, in občina se bo hitreje odzvala na spremembe, če bo hitreje sodelovala z občani, in obratno, občani bodo hitreje sprejeli uvedene spremembe, če bodo sodelovali z občino. Krajevna skupnost je institucionalna oblika, ki je najbližje krajanom. Navedla je, da 60 % lokalnih projektov v Sloveniji nastane prav na pobudo KS, ki natančno vedo, kaj želijo, potrebujejo, kaj je narobe in treba popraviti.

Osnovna premisa je, da te organizacijske, prostorske enote sledijo urbanim spremembam v prostoru. Organizirane oz. omejene naj bodo tako, da krajani v KS čutijo medsebojno pripadnost in v primeru neke odločitve je njihovo zaupanje v takšni meri, da se lahko tudi skupaj odločijo, je dejala.

Meje v središču občine Brežice niso usklajene med seboj

Izpostavila je, da so po celotnem Posavju meje med naselji, KS in občinami usklajene, izjema je središče občine Brežice, se pravi mesto Brežice oz. meje naselij z mejami KS Brežice, KS Šentlenart in KS Zakot - Bukošek - Trnje. Osrednji mestni prostor je razdeljen med tri naselja oz. KS, pri čemer med njimi meje niso med seboj usklajene. »Občina Brežice ima 20 KS, na ’štajerski’ strani so običajno homogene, z osrednjim vaškim središčem, kamor ljudje gravitirajo, tam so po navadi šola, cerkev, gostilna, igrišče, so približno enako velike in prometno povezane, podobno je tudi na ’kranjski’ strani občine, čeprav ne tako izrazito. V ostalih 17 KS v brežiški občini so meje usklajene,« je povedala in še navedla, da je KS Brežice samo v osrednjem, historičnem delu mesta. Mesto se razprostira tudi proti vzhodu, a je tam že druga KS (Zakot - Bukošek - Trnje). Kar je izven KS Brežice, je tudi mesto Brežice, kar pričajo gosta pozidava, ulična struktura, visoke stavbe. Na severu mesta se KS Brežice konča pri stadionu, mesto pa poteka še naprej, tam pa je že KS Šentlenart.

Z vidika prostorskih enot bi bilo zaželeno, da so le-te usklajene, tako Najvirt Jeličić. Leta 1981 so bila z odlokom naselju Brežice priključena tudi naselja Šentlenart, Brezina, Črnc, Zakot in Trnje, ki imajo danes funkcijo ulice. Takrat se žal niso korigirale meje KS. Od takrat je ta neusklajenost v primeru KS Brežice izjema v širši regiji. Enako je v 90. letih potekala komasacija Bukošek, ki je spremenila naravne meje in vodotoke, ni pa sledila sprememba meje naselij in KS. Razmejitev KS Brežice, Šentlenart in Zakot - Bukošek - Trnje iz preteklosti ne ustreza več današnji poselitvi. Omenjena območja imajo mestni značaj: gostejšo stanovanjsko poselitev, ulični sistem, centralne dejavnosti, gospodarske dejavnosti ob obvoznici, rekreativne in športne objekte, prometna vozlišča (avtobusno in železniško postajo), skupaj z zgodovinskim mestnim jedrom tvorijo zaključeno celoto – mesto, je naštevala. Po njenem je optimalno, da se upravne prostorske enote oblikujejo glede na dejansko poselitev in dejansko rabo prostora. Med njenimi ugotovitvami je tudi ta, da je železniška proga trajen infrastrukturni mejnik, mesto omejuje na V in S strani. Kljub bodoči vzhodni in severni brežiški obvoznici ostro zaključuje značaj mesta (tip poselitve v uličnem sistemu se namreč preko železniške proge spremeni v razdrobljeno in obcestno podeželsko poselitev). »In kako sovpadata mesto in KS v Krškem in Sevnici? Mestna četrt Krško (prej KS mesta Krško, op. p.) in KS Sevnica sta enoviti KS, ki pokrivata celotni območji obeh mest ter sta optimalni z vidika usklajenosti meje mestne KS z dejanskim obsegom mesta,« je poudarila.

Na primeru KS Zakot - Bukošek - Trnje je Najvirt Jeličić razložila, da so za to KS značilne urbane stanovanjske soseske visokih gostot poselitve s trgovskimi centri ob obvoznici, stanovanjsko predmestje Zakot in podeželska krajina z intenzivno kmetijsko proizvodnjo v Bukošku. KS Zakot - Bukošek - Trnje nima osrednjega povezovalnega prostora, krajani nimajo skupnih vsebin, zaradi prevelikih razlik v načinu življenja ne čutijo medsebojne pripadnosti, obstajata celo dve različni gasilski društvi, ki običajno povezujeta ljudi v kraju, aktivnosti turističnega društva so neuspešno atraktivne za vse krajane, način odzivanja prebivalcev mesta in prebivalcev podeželja je zelo različen.

Priporoča se spremembe meja KS Brežice

Glede na vse prej naštete ugotovitve se njeni predlogi nanašajo na to, da se priporoča uskladitev prostorskih enot, in sicer spremembe meja KS Brežice na okvir mesta Brežice, pri čemer ima občina vzvode za spremembe v razmejitvi KS; slediti je treba neizogibnim urbanim spremembam v prostoru, to pomeni ustrezno določitev meja za učinkovito upravljanje s prostorom, zagotavljan je javnih storitev in razvoj infrastrukture; predvsem pa je treba v postopek vključiti vse krajane mestnih, predmestnih in podeželskih delov omenjenih KS, poizvedeti o sedanjem stanju in željah krajanov za preureditev tako, da bo zadovoljivo urejeno vsakodnevno življenje v kraju, da lahko uveljavljajo svoje odločitve ter da čutijo medsebojno pripadnost, solidarnost in identiteto zaradi skupnosti. »Vse to lahko privede do neke funkcionalne prostorske skupnosti,« je dodala Najvirt Jeličić in zaključila: »Urejene meje pomenijo urejena razmerja v prostoru in s tem tudi podlago za urejene odnose v naši družbi.«

Pripravlja se urbanistična zasnova za mesto Brežice

Katja Pongračič, namestnica vodje Oddelka za prostor Občine Brežice in občinska urbanistka, je spregovorila o strateških usmeritvah prostorskega razvoja mesta Brežice. Omenila je, da sta z Nejcem Pozvekom sodelovala pri pripravi urbanistične zasnove za mesto Brežice, kar je del Občinskega prostorskega načrta (OPN) in Občinskega prostorskega plana (OPP) kot obvezna strokovna podlaga. Dejala, je da se mesto proti jugu in zahodu ne more več razvijati, lahko pa se še proti severu in vzhodu, pri čemer je navedla, da je na severni strani Brezina postala ulica mesta Brežice oz. vse bolj postaja mestni predel Brežic. Prikazala je koncept prostorskega razvoja mesta, ki ga sestavljajo zelena os (Vrbina – Brezina), športnorekreacijska os (ob rečnem nabrežju), urbana zanka (povezuje primarna programska območja v mestu Brežice), prometna vpetost v ožji in širši prostor ter notranji razvoj mesta. Prav tako je prikazala zasnovo mestnih predelov, ki temelji na konceptu razvoja mesta s poudarkom na razporeditvi dejavnosti, pri čemer so predeli razdeljeni na storitvena programska jedra (vključujejo revitalizacijo starega mestnega jedra, izobraževalno središče ob vzhodni vpadnici, poslovno-storitveno središče ob Prečni poti, vaško središče Črnc in vaško središče Brezina) ter zelena programska jedra (zeleno programsko jedro Vrbina, vodni park Brežice, linijski park Orehova aleja, športno-rekreacijski center ob šolskem centru in zeleno območje ob IPC Brezina (iztek Vrbine).

Mesto Brežice se prednostno razvija navznoter, v sklopu mesta pa se oblikujejo tri poslovno-storitvena središča, prepoznajo se primarne dominante, od vodovodnega stolpa, gradu in sodišča z vidika kulturne dediščine do sodobnejših dominant, kot je npr. Blagovnica. Poleg tega so v mestu prepoznavne vstopne točke: železni most, nova premostitev čez Savo, nova vstopna točka ob izven nivojskem križanju ceste in železnice v Bukošku. »Tako da smo poskušali mesto obkrožiti z ’napajanjem’ z vseh strani,« je dodala.

»Ali smo sposobni mestno jedro postopoma zapirati?«

Pongračič se je dotaknila še starega mestnega jedra, ki je eno izmed petih določenih območij v urbanistični zasnovi, kar so določili na urbanističnih delavnicah. Med drugim je izpostavila vprašanje, ki so si ga pri tem zastavili, in sicer »ali smo sposobni mestno jedro postopoma zapirati?« Dodala je: »Ali smo zmožni zapreti celotno glavno ulico na dolgi rok, se pravi od sodišča oz. Nemške hiše do gradu, in govoriti o nekem mestnem trgu, ki bi lahko funkcioniral brez prometa in postal peš cona?« Po njenih besedah se takoj pojavi ideja o tem, da je treba promet nekam preseliti, s tem pa izven mestnega jedra omogočiti parkirno hišo in zadostne parkirne površine. »Zaprtje mestnega jedra najverjetneje tangira neko daljše časovno obdobje, kar za seboj potegne več premisleka,« je navedla. Ob tem se porajajo še druga vsebinska vprašanja, kot npr. kako daleč spustiti turizem v mesto Brežice, ali si po glavni brežiški ulici res želijo imeti apartmaje v pritličjih ali samo v nadstropjih, na delih javnih in poljavnih površin pa prepovedati nekaj, kar je mestotvorno, torej pritličja ohraniti samo za poslovno dejavnost, je mesto zmožno imeti pet hotelov, bo to programska nadgradnja, ki bo mesto oživila … »Trenutno smo v razpravah z različnimi subjekti, največ z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,« je še pojasnila Pongračič.

Prostorski vidiki strategije razvoja turizma

Nejc Pozvek, asistent na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru, je v zadnjem sklopu govoril o prostorskih vidikih strategije razvoja turizma v občini Brežice. Povedal je, da v strategiji niso gledali le na povezanost poslovnih subjektov, ampak tudi na povezanost prostorov, ki lahko vplivajo tako na turizem kot tudi kakovost življenja. Omenil je, da je eno od izhodišč strategije oz. strateški cilj prostorsko in programsko povezati ključne elemente brežiške ponudbe ter s spodbujanjem zelenih naložb kakovostno urediti turistične (in življenjske) prostore, infrastrukturo in signalizacijo. »Strategija nagovarja odločevalce, da se začnejo s to problematiko ukvarjati,« je dejal in dodal, da v strategiji razmišljajo tudi o tem, kako vzpostaviti povezavo med največjim turističnim ponudnikom (Terme Čatež) in mestom, strategija pa nagovarja tudi zelo perečo problematiko oglaševalske krajine, predvsem jumbo plakatov, ki kazijo podobo okolice na vpadnicah v mesto. »Ta problematika je že dolgo na mizah pri odločevalcih in že zelo čakamo na razplet,« je dodal. Omenil je tudi kar nekaj funkcionalno razvrednotenih območij mesta, kot npr. Blagovnico. »Trudimo se spodbujati, da bi dokument prišel do uresničevanja, nekatere zadeve se po malem že uresničujejo, najtežje od prioritet razvoja je vsekakor prostorsko področje, na tem področju bo še obilo dela, ampak verjamemo, da se dá,« je še povedal Pozvek.

Razprava: najprej v mestno jedro vsebina, šele nato zaprtje za promet

Med razpravo, v katero se je vključilo kar nekaj udeležencev posveta, je bilo med drugim izpostavljeno, da je treba najprej narediti program in omogočiti vsebino. Za prihodnji razvoj mesta bo pomembno, ali bodo vanj prihajali turisti. Premalo je, da turiste pripeljejo z avtobusom v mesto, si ogledajo lokacijo ali dve, se naložijo v avtobus in se odpeljejo. Turiste je treba z vsebinami povabiti na sprehajanje skozi mesto, da si zapomnijo, kje so bili. »Že 20 let se pogovarjamo, da je treba mesto zapreti, vsebine pa ni. Najprej je treba dati vsebino, šele nato se lahko pogovarjamo o zaprtju mesta za promet,« je bilo mogoče slišati in še, da so ob popoldnevih in večerih Brežice mesto duhov. »Izgubili smo srž mesta in za to smo v bistvu krivi sami,« je izjavil eden od razpravljavcev. Podžupanja Mojca Florjanič, ki se je, kot je sama dejala, pogovora udeležila kot prebivalka Brežic, je predlagala poskusno začasno zaporo, rekoč, da ko mestno jedro zaprejo za promet in se mu dá vsebina, to je predvsem med poletnimi prireditvami in za silvestrovo, zaživi, in to je po njenem mnenju zadosten razlog za zaprtje. Ključna pri tem je po njenem povezava med vsemi deležniki, le tako bodo lahko dosegli nek dogovor in napredek pri načrtovanju razvoja samega mesta.

Branko Brečko je opozoril, da k podobi mesta Brežice spada tudi čistoča okolja, s tem je mislil na videz Vrbine, le-ta pa zaradi odpadkov, ki jih ljudje odlagajo v tem primestnem zelenem delu, marsikdaj razočara obiskovalca. Omenjeno je bilo tudi, da so v preteklosti nekateri italijanski turisti, ki so bili na dopustu v Termah Čatež, prihajali v mestno jedro občudovat takratni drevored cvetočih dreves. A med obnovo mestnega jedra so ta drevesa izginila z ulice, nasadili so nova, ampak s sedanjim nepravilnim obrezovanjem so jih izvajalci toliko pohabili, tako da danes ne mečejo nobene prave sence, ob kar se je obregnil tudi Brečko. Poleg tega je krajinska arhitektka dr. Barbara Kostanjšek menila, da če se bo mesto vedno bolj širilo proti vzhodu, obstaja nevarnost, da staro mestno jedro obstane na robni poziciji.

Pri urejanju Brežic bi morali bolje povezati osrednji del mesta z njegovim najbližjim zaledjem, so še opozorili. En vidik je ta, da prostori sploh čutijo potrebo po povezovanju, drugi pa je ta, ali je fizično mogoče prehajati med posameznimi prostori. Izpostavljeno je bilo, da je težava npr. priti s kolesom iz nekaterih bližnjih obrobij mesta (npr. Trnja) v samo mesto, ker na teh razdaljah ni kolesarskih stez, vožnja po cesti pa je lahko nevarna. Izpostavljena je bila tudi problematika križišča Šolske in Vodnikove ulice, dr. Ivanka Počkar pa je opozorila na že dolga leta razpadajočo stavbo pri krožišču na Bizeljski cesti.

Predsednica društva za oživitev mesta Radkovič je ob koncu pozdravila vse te konstruktivne predloge in odzive, saj »več ko jih dobimo, več polj lahko odpremo in kot društvo tudi naslovimo probleme na več inštitucij«.

R. R.

#povezujemoposavje