Na Senovem počastili 230-letnico premogovništva v kraju

V Turističnem društvu Senovo so 4. julija s slovesnostjo pri Rudarski svetilki sreče in Kocki rudarjenja ter zvečer še s 3. mednarodnim folklornim festivalom Rudarska luč počastili dan rudarjev (3. julij) in 230-letnico premogovništva na Senovem. Poleg nekdanjih senovskih rudarjev so se prireditve udeležili tudi člani rudarskih društev Sv. Barbara Sedraž-Laško ter Rudarskega etnološkega društva Trbovlje.

Začetki premogovništva na območju Reštanja nad Senovim segajo v leto 1796, ko je bilo odkrito nahajališča premoga. Po začetnih površinskih odkopih se je leta 1833 rudarjenje preselilo v podzemne rove, pravi razmah pa je doživelo po letu 1904, ko je rudarske pravice odkupila trboveljska premogokopna družba ter začela intenzivnejše izkope in posodobitve v jamah Zakov, Dol in Srebotno.

Z razvojem premogovništva, ki je zagotavljalo delo ne le rudarjem, temveč tudi številnim obrtnikom, ki so rudnik oskrbovali s surovinami, izdelki in storitvami, se je razvijalo tudi Senovo, je poudaril predsednik Turističnega društva Senovo Anton Petrovič.  »Po prvi svetovni vojni se je leta 1921 začel celovit razvoj tako premogovništva kot Senovega. Zgrajeni sta bili uradniška in stara kolonija, leta 1929 pa še šola, ki je tedaj veljala za najsodobnejšo v Kraljevini Jugoslaviji. Zgrajeni so bili tudi zdravstveni dom, restavracija in samski dom. Največji razvojni razmah je Senovo doživelo med letoma 1921 in 1929. Po drugi svetovni vojni so se razmere na trgu in geopolitične okoliščine večkrat spremenile, zato je bilo zaprtje premogovnika večkrat predvideno. Rudarsko dejavnost naj bi nadomestile druge gospodarske panoge, med drugim sta bili načrtovani gradnja tovarne keramičnih ploščic in cementarne,« je povedal Petrovič. Ko se je leta 1972 ponovno pojavila potreba po zaprtju rudnika, so na Senovem zgradili obrat mariborske Metalne, kjer so zaposlili 350 prekvalificiranih rudarjev. Leta 1978 je začela delovati še tovarna embalaže Senovo. Po strateških usmeritvah države je proizvodnja premoga na Senovem dokončno ugasnila leta 1997.

Na nekdanjo rudarsko dejavnost danes po kraju spominja več razstavljenih rudarskih eksponatov in instalacij. Med najbolj prepoznavnimi je velika rudarska svetilka, tako imenovana ’ziherca’, ki sta jo leta 1996 arhitekt Mitja De Gleria in Bojan Jankovič izdelala po izvirni obliki. V rudniških rovih je nekoč opozarjala na povečano koncentracijo eksplozivnega metana. Če je bil plin prisoten, se je plamen v svetilki podaljšal in pomodrel, kar je rudarjem sporočalo, da morajo rov zapustiti in ga prezračiti. Zaradi svoje zaščitne vloge je dobila ime Svetilka sreče ali Spomenik rudarske sreče. Danes stoji velika svetilka v parku pod parkiriščem osrednjih senovskih ustanov – osnovne šole, Doma svobode in zdravstvene postaje – ter je priključena na javno razsvetljavo. Z enakomernim »plamenom« simbolično prinaša srečo kraju.

Nekaj sto metrov stran stoji v neposredni bližini nekdanje rudniške upravne zgradbe Kocka rudarjenja, ki jo je akademski kipar Tone Demšar ustvaril leta 1986 ob 190-letnici rudarjenja na Senovem. Demšar, avtor številnih reliefov in spominskih obeležij po Sloveniji, je bil s Senovim povezan tudi zasebno, saj se je poročil in si ustvaril družino s Senovčanko Marjeto, rojeno Kodelja. Ob letošnji 230-letnici premogovništva so pri Kocki rudarjenja konec maja postavili drog z rudarsko zastavo, na omenjeni slovesnosti minulo soboto pa so Marjeta Demšar, Anton Petrovič in podžupan Mestne občine Krško Dejan Žnideršič odkrili tudi novo informativno tablo. Informativno tablo je financirala Krajevna skupnost Senovo, ki je omogočila tudi postavitev informativne table pri rudarski svetilki sreče. Na rudarsko preteklost kraja spominja tudi rudarska lokomotiva z dvema vagonoma, ki so jo v sklopu participativnega proračuna v letu 2025 prestavili z območja osnovne šole na območje pod osrednje senovske ustanove oziroma poleg spomenika Svetilka sreče.

Kot je poudaril na prireditvi podžupan Žnideršič, danes resda živimo v drugačnih časih in gradimo nove razvoje poti, a rudarska dediščina ostaja pomemben pomnik in opomnik, da se napredek nikoli ne rodi sam od sebe: »Za vsakim razvojem stojijo delo, pogum, odrekanje in ljudje, ki verjamejo v skupno dobro.« Ali, kot je z rudarskim pozdravom zaključil uradni del prireditve ob 230-letnici premogovništva na Senovem predsednik turističnega društva Anton Petrovič: »Naj živi nam večno, naš rudarski: Srečno!«

Sicer je Turistično društvo Senovo eno redkih društev, ki sistematično skrbi za ohranjanje rudarske dediščine kraja. Je član Združenja RUDA za ohranjanje rudarske dediščine in že tretje leto zapored skupaj z DKD Svoboda Senovo pripravlja mednarodni folklorni festival Rudarska luč. Pri organizaciji tesno sodelujejo tudi s Kulturno-umetniškim društvom Oštrc iz Rud pri Samoborju, v katerem prav tako negujejo spomin na rudarsko preteklost svojega kraja. Na letošnjem, tretjem mednarodnem folklornem festivalu, ki poteka pod okriljem CIOFF-a, največje svetovne organizacije folklornih festivalov, so 4. julija zvečer v Domu XIV. Divizije nastopile folklorne skupine iz Češke, Estonije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Slovesnost ob jubileju premogovništva se je začela pri Rudarski svetilki sreče, nadaljevala pri Kocki rudarjenja, kjer so udeleženci ob zvokih Pihalnega orkestra Senovo prisluhnili predstavitvi zgodovine rudarjenja in pominkov rudarjenju na Senovem, nato pa se je nadaljevala v senci dreves z družabnim srečanjem in pogostitvijo članic in članov Turističnega društva Senovo in zaokrožila z že omenjenim folklornim festivalom.

B. M.