LD Brestanica: Naslednikom želimo predati zdravo lovišče, bogato naravo in lovsko tradicijo

Lovska družina Brestanica je preteklo soboto v kulturnem domu na Blanci obeležila 80 let delovanja.

Slovesnost se je pričela s prihodom skupine praporščakov ter nato z zaigrano skladbo Zeleni gozd je lovčev raj, ki jo je na lovski rog zaigral član ’zelene bratovščine’ Mirko Slemenšek.

Dosedanjo prehojeno pot je v daljšem govoru opisal starešina LD Brestanica Gregor Remih. »Osemdeset let pomeni zgodbo številnih generacij, tisoče opravljenih delovnih ur, nešteto skupnih doživetij, uspehov in preizkušenj. Pomeni zgodbo ljudi, ki jih je povezovala ljubezen do narave, spoštovanje do divjadi in zvestoba lovskemu tovarištvu,« je dejal v uvodu ter nato navzoče popeljal v čas nastajanja lovske zgodbe, ki se piše še danes.

OD ZAČETKOV DO DANES

»Ko pogledamo v preteklost, se moramo vrniti v leto 1946. V povojnem času, ko so ljudje znova gradili svoje domove, svoje življenje in svojo prihodnost, se je tudi na našem območju zbrala peščica zanesenjakov, ki jih je povezovala ljubezen do narave. Ustanovljeni sta bili dve lovski družini, Lovska družina Blanca in Lovska družina Rajhenburg. To niso bili bogati ljudje, večinoma so bili delavci, kmetje in obrtniki. Imeli pa so nekaj, kar je vrednejše od vsega materialnega bogastva – voljo, odgovornost in jasno zavedanje, da je treba z divjadjo gospodariti modro in trajnostno. Zavedali so se, da narava ni nekaj, kar človeku pripada, ampak nekaj, kar si od nje sposodimo in moramo ohraniti za prihodnje rodove,« je starešina opisal začetek, ki mu je sledilo leto 1950, ko sta se obe lovski družini združili ter začeli skupno pot, saj sta se na pobudo nekaterih članov združili v Lovsko družino Rajhenburg. »Po mojem mnenju je bila takratna združitev lovskih družin pravilna odločitev, saj je z združitvijo postala družina močnejša in gospodarjenje v njej enostavnejše,« je menil Gregor Remih, čeprav je bila z združitvijo presežena takratna maksimalna površina 6000 ha, zato je bilo kar nekaj zemljišč LD Rajhenburg odvzeto in podeljeno sosednjim lovskim družinam. Dve leti kasneje se je z novim preimenovanjem kraja Rajhenburg v Brestanica preimenovala tudi lovska družina in nastala je Lovska družina Brestanica, ki ponosno nadaljuje delo svojih prednikov v loviščih Bohorja.

LOV NA DIVJAD JE VEČ KOT LOV

»Ko danes gledamo naše lovišče, pogosto pozabimo, koliko dela je bilo vloženega v teh desetletjih. Vsaka krmna njiva, vsaka preža, vsaka lovska steza in vsak objekt nosi zgodbo ljudi, ki so vanje vložili svoje znanje, svoj čas in svojo energijo,« je spomnil osrednji govornik ter izpostavil nekatere mejnike.

Posebno mesto ima gradnja lovskega doma na Dobravi, kajti članstvo je postajalo številčnejše in pokazala se je potreba po prostoru, kjer bi se lahko srečevali, izobraževali in ohranjali svoje običaje. Z gradnjo lovskega doma so začeli leta 1971. »Večina dela je bila opravljena prostovoljno, zato v zidovih tega doma niso le opeka, beton in les, temveč so vanje vgrajene tudi ure in ure prostovoljnega dela, odrekanja in skupnega truda številnih članov. Ko je bil dom leta 1977 slovesno odprt, ni predstavljal zgolj nove stavbe, postal je simbol povezanosti in dokaz, kaj lahko doseže skupnost, kadar stopi skupaj. Naš lovski dom še vedno služi svojemu namenu in je zgledno vzdrževan, urejena je tudi njegova okolica in tako doprinaša k urejenosti kraja, služi pa tudi kot prostor, kjer lahko svoje dogodke proslavljajo ostali krajani in člani drugih organizacij,« je poudaril Remih in dodal, da so leta 1984 zgradili bivak v Zalogu, leta 2001 pa še bivak v osrčju revirja Bohor.

»Današnji lovec ni zgolj izvajalec lova. Je opazovalec narave, naravovarstvenik, gospodar z divjadjo, mentor mlajšim rodovom in pogosto tudi prvi, ki opozori na težave v okolju. Vedno bolj se zavedamo, da človek ne sme biti gospodar narave, ampak njen odgovoren skrbnik, zato smo v naši družini veliko pozornosti namenjali tudi izobraževanju. Številni člani so opravili lovsko-čuvajske izpite, strokovna usposabljanja in različna izobraževanja, saj vemo, da lahko le znanje zagotavlja kakovostno delo,« je opisal še en del delovanja, v katerem namenjajo pozornost tudi izobraževanju.

Prihodnje leto bo LD Brestanica obeležila 50 let ’pobratenja’ z Lovsko družino Stol iz Žirovnice. »Iz tega prijateljstva se je razvilo mnogo več kot zgolj formalno sodelovanje, rodila so se številna srečanja in iskrena prijateljstva. Naši člani so spoznavali lepote Gorenjske, njihovi člani pa naše kraje, naše lovišče in naše običaje,« so bile besede, ki so privabile nasmehe na obraze.

SPREMEMBE V LOVIŠČIH

Manj nasmehov je bilo, ko se je starešina brestaniške lovske družine dotaknil življenja v gozdu. »Starejši člani naše ’zelene bratovščine’ se še dobro spominjajo časov, ko sta bila zajec in fazan osrednja predstavnika male divjadi v našem lovišču. Danes je slika drugačna, številčnost srnjadi, ki je postala skozi leta naša najpomembnejša divjad, je pričela v zadnjih letih zaradi več različnih dejavnikov upadati. Na njeno upadanje vplivata predvsem prisotnost šakala in spremembe v načinu kmetovanja; vse večjo vlogo v našem lovišču pa imata tudi divji prašič in jelenjad, katerih številčnost je v zadnjih letih v porastu,« je izpostavil govornik ter poudaril, da se je v osmih desetletjih marsikaj spremenilo, a nespremenjeno je ostalo spoštovanje do narave in zavedanje, da mora lovec ostati njen odgovoren varuh, a tukaj so se začele pojavljati težave.

»Zadnja desetletja nam je država odvzela pravice o odločanju, kako bomo gospodarili z loviščem, in nam je z raznimi kvotami narekovala tako imenovane odvzeme. S tem nas ima za neke vrste služabnike, ki zanjo opravijo težko delo, ki ni povšeči vsem deležnikom prostora. Prav tako se ni izkazala z zakonodajo, ki nam poskuša odvzeti kmetijska zemljišča, ki so jih lovske družine kupile s svojimi lastnimi sredstvi. Upam, da bo država spoznala naš doprinos k ohranjanju narave in nas bo pričela ceniti, kot so cenjeni lovci v nekaterih ostali evropskih državah, in ne bo gledala na divjad kot le prihodek, ampak ji bo mar tudi za njen obstoj,« je izrazil stališče lovske organizacije, ki že več let opozarja na vprašanja upravljanja z lovišči in lastništva nekaterih zemljišč.

Svoj govor je starešina LD Brestanica zaključil s spodbudnimi mislimi: »Naj bo današnji jubilej priložnost, da se s ponosom ozremo nazaj, hkrati pa z odgovornostjo pogledamo naprej. Pred nami so novi izzivi. Spremembe v naravi, podnebne spremembe, vse večji pritiski na prostor ter drugačen način življenja bodo od nas zahtevali veliko znanja, prilagodljivosti in modrosti. Toda če bomo ohranili vrednote, na katerih je bila naša družina ustanovljena pred osemdesetimi leti, sem prepričan, da bomo tudi prihodnjim rodovom predali zdravo lovišče, bogato naravo in ponosno lovsko tradicijo. Naj lovska družina Brestanica še dolgo ostane dom dobrih ljudi, zvestih naravi, lovu in tradiciji. Lovski zdravo!«

PRIZNANJA ZA LOVSKE ZASLUGE

V nadaljevanju sta predsednik Zveze lovskih družin Posavja Branko Tucovič in starešina LD Brestanica Gregor Remih podelila odlikovanja v imenu Lovske zveze Slovenije za nesebično delo v korist narave in lovstva.

Znak za lovske zasluge je prejel Marko Sotošek. Prejemniki zlatega znak za lovske zasluge so postali Andrej Grilc, Cveto Jeler, Žaro Novak, Gregor Remih, Janez Šošterič in Daniel Zalar. Red za zasluge 3. stopnje so prejeli Dominik Bohorč, Peter Marn, Ladislav Prosenik, Milan Sotošek in Franc Stopar.

Za prizadevno delo na kinološkem področju je LD Brestanica predlagala Kinološki zvezi Slovenije, da podeli srebrni znak za kinološke zasluge Gregorju Remihu in Gorazdu Slemenšku ter zlati znak za kinološke zasluge Žaru Novaku. Zaradi kadrovskih težav in menjav v komisiji za odlikovanja pri Kinološki zvezi Slovenije se le-ta ni uspela sestati v kompletnem sestavu, zato bodo odlikovanja predlaganim vodnikom podeljena ob prvem primernem dogodku.

Po sklepu upravnega odbora LD Brestanica je plaketo za dolgoletno delo v organih družine, Zveze lovskih družin Posavja in Lovske zveze Slovenije prejel Niko Marn ml., ki se je zahvalil v imenu vseh nagrajencev.

Ob jubileju je LD Brestanica prejela plaketo Zveze lovskih družina Posavja.

BESEDA GOSTOV

Navzočim so namenili nekaj spodbudnih besed ter čestitali za prehojeno pot predsednik Zveze lovskih družin Posavja Branko Tucovič, župan Mestne občine Krško Janez Kerin in predsednik KS Blanca Marjan Ločičnik. Podžupan Janez Kukec v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Sevnica je poslal pismo, ki ga je prebrala povezovalka prireditve Urška Zidar Omerzel. Čestitkam ob jubileju so se pridružile tudi sosednje lovske družine – LD Krško, LD Senovo, LD Bohor – Planina in LD Sevnica.

Spremljevalni kulturni program so oblikovali citrarka in vokalistka Anja Kozinc, tenorist Marko Železnik, baritonist Jernej Železnik in harmonikar Mirko Slemenšek. Slovesnost se je zaključila s druženjem ob zvokih ansambla Labirint.

S. R., foto: B. Colarič

#povezujemoposavje