Časopis za pokrajino Posavje
28.01.2023
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ne molčite! Ali vsaj pokažite pest!

Objavljeno: Petek, 09.12.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
znak za nasilje

Mednarodni znak za nasilje

Ste žrtev nasilja? Če si ga (še) ne upate ubesediti, opozorite nanj z dlanjo. Lahko diskretno, če se nahajate v bližini osebe, ki vas ogroža: stegnite štiri prste in spodvijte palec navznoter, zatem pa preostale prste stisnite v pest. To je mednarodni znak za pomoč proti nasilju.

zavod emma - okrogla miza o nasilju (5)

V organizaciji Zavoda EMMA, Centra za pomoč žrtvam nasilja, je 30. novembra v Kulturnem domu Krško potekal strokovni posvet o pogostosti in odzivnosti na nasilje na območju Posavja. Na njem so sodelovali (z leve): koordinatorka programov EMMA Katarina Kočkovska Šetinc, pomočnik načelnika Pol

Z navedenim sporočilnim znakom o nasilju se je eni izmed žensk z območja Posavja uspelo izviti iz primeža več let trajajočega čustvenega, občasno fizičnega in celo spolnega nasilja s strani moža, ko sta se na vratih zaradi anonimne prijave, da je iz stanovanja slišati povišane glasove in jok, pojavila policista. Mož je hladnokrvno reagiral, češ, ali nimajo drugega dela?! Naj vendar ukrepa policija tam, kjer je treba, da so urejena in dobro situirana družina, ne nazadnje on opravlja pomembno funkcijo v družbi in da je prijava posledica sosedske nevoščljivosti, škodoželjnosti ipd. Žena, stoječa poleg njega, je, ne vedoč, ali ji bo uspelo, sicer prikimala z glavo moževim besedam, a obenem brez besed in komaj opazno s prsti in zatem stisnjeno dlanjo v pest negirala moževe besede, kar sta policista prepoznala in ukrepala dalje.

V primeru zanikanja ne morejo ukrepati

DSC_0886

Sonja Žugič, dologoletna koordinatorka za področje nasilja, je nedavno prevzela drugo delovno področje na CSD Posavje

Gre za enega izmed, žal, še vedno prenizkega števila primerov, ko se je ženska pozno, pa vendarle še pravočasno odločila, da prekine nad njo izvajajoče nasilje. Slednje se namreč, opozarja Sonja Žugič, dolgoletna koordinatorka za preprečevanje nasilja pri Centru za socialno delo Posavje (CSD), nikoli ne prekine samo od sebe, ravno nasprotno, praviloma se ta stopnjuje. In tudi, da je vsak posameznik, ki je v svojem okolju zaznal, da je druga oseba, naj gre za otroka ali odraslo osebo žrtev nasilja, tega dolžan prijaviti, sicer je sokrivec za vsako njeno nadaljnje trpinčenje, ki lahko, kot smo bili temu že priča v preteklosti in v začetku letošnjega leta na območju Posavja, privede tudi do za življenje žrtve nasilja usodnih poškodb. »Zelo redki posamezniki iz okolja so se pripravljeni izpostaviti in prijaviti nasilje, a to lahko podajo tudi anonimno, saj se lahko samo na podlagi prijave pristojne službe takoj odzovemo,« pravi Žugič. V nadaljevanju pa je pogoj, da je žrtev pripravljena sodelovati, saj, če zanika kakršno koli izvajanje nasilja, ostajata bodisi CSD bodisi Policija v okviru izvajanja svojih pooblastil nemočna pri nadaljnjih aktivnostih v smeri zaščite žrtve: »CSD na podlagi suma, tudi ko prepozna potencialno nasilje, v primeru zanikanja ne more učinkovito ukrepati. V takšnih primerih z uporabo metod socialnega dela vzpostavimo vsaj takšno sodelovanje z družino, s katerimi poskušamo vplivati na zmanjševanje dejavnikov tveganja za nasilje.« Največ nasilja se še vedno izvaja za štirimi stenami domov. K večjemu tveganju je v minulih dveh letih prispevala tudi izoliranost, saj je posledično prišlo do večjega obsega skupnega preživljanja časa s povzročitelji nasilja, žrtvam pa posledično dodatno otežen umik iz okolja ali onemogočen klic na pomoč. V letu 2021 je bilo zaradi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja po Zakonu o policijskih nalogah in pooblastilih na območju Posavja izrečenih 18 prepovedi približevanja v primeru hudega nasilja, interventna služba pri CSD, ki se takoj odzove s posredovanjem na terenu, pa je opravila več kot 20 nujnih intervencij, pri čemer jih je bila večina povezanih z nasiljem v družini.


Žrtve nasilja tudi starejši …

Zaskrbljujoč je podatek, da je v porastu ekonomsko pa tudi fizično nasilje nad obema spoloma starejših, ki se zaradi starosti in bivanjskega sobivanja s svojci iz strahu, da bodo posledično nameščeni v institucionalno varstvo, ali stereotip­nega dojemanja življenja in sramu, kaj se dogaja v družini in kaj si bo mislila okolica, ti ne odločijo za prijavo. Predvsem so srce parajoče zgodbe o oblikah, ki se jih poslužujejo nasilneži, ko se tepeža ostarelih svojcev lotijo tudi z mokrimi brisačami, saj te ne puščajo sledi na koži, s čimer pred okolico zakrijejo nasilje. Če pa že ostareli človek potoži nekomu iz okolja, to nasilneži najpogosteje negirajo z besedami, da svojec želi samo zbujati pozornost, da zaradi starostnih degenerativnih sprememb postaja prepirljiv in si preprosto izmišlja zgodbe. Med žrtvami nasilja beležijo tudi invalidne osebe, ki so odvisne od tuje pomoči, pa tudi osebe s posebnimi potrebami, ki niso sposobne ne presoje ne ustrezno ubesediti izvajajoče nasilje nad njimi.

… ter otroci in mladostniki

zavod emma - okrogla miza o nasilju (1)
Psihološko obravnavo predstavljajo tudi primeri travmatiziranih otrok in mladostnikov, največkrat zaradi zanemarjanja in grobega ravnanja s strani staršev, o čemer so v več primerih na CSD seznanjeni tudi s strani šol. V tovrstnih primerih obravnava otrok poteka v sklopu celotnega dela s posamezno družino. Samo na sevniški enoti CSD so v minulem letu izvedli obsežnejše obravnave v 14 primerih otrok in mladostnikov, od tega so v osmih primerih izdelali oceno njihove ogroženosti, ki so bile zatem del potrebne dokumentacije v predlaganih postopkih za odločanje v korist otrok na sodišču. V treh primerih so v sevniški enoti na podlagi odredbe sodišča zaradi ogroženosti otroka izvajali nadzorovane stike med otroki in starši, v brežiški enoti CSD v šestih primerih in v krški enoti v petih primerih. V sevniški in krški enoti so lani urgentno izvedli tudi po en ukrep nujnega odvzema otroka. V Kriznem centru za otroke in mladostnike so lani zabeležili kar 30 sprejemov otrok in mladostnikov v starosti od 4,5 do 17 let, v največ primerih zaradi neurejenih družinskih razmer, prepletenih z zanemarjenjem in nasiljem, med drugim tudi zaradi suma spolne zlorabe. V Zavetišče za ženske in otroke žrtve nasilja so namestili šest žensk in tri otroke, pri čemer je najstarejša ženska štela 68 let, najmlajša 28, najmlajši otrok pa dve leti.

zavod emma - okrogla miza o nasilju (6)

Katarina Kočkovska Šetinc iz Zavoda EMMA

Katarina Kočkovska Šetinc, koordinatorka programov EMMA, centra za žrtve nasilja, katerega enota deluje tudi v Krškem, navaja, da je v zadnjem obdobju več uporabnic z območja Posavja poročalo, da so jim trenutni/bivši partnerji nastavili sledilne naprave v avtomobilih, kamere/snemalnike zvoka znotraj stanovanj ali pa da preko določenih aplikacij v telefonu nenehno nadzirajo njihovo življenje. Tudi v tem primeru gre za hudo obliko nasilja, ki postaja očitno vse bolj prefinjeno. In še bi lahko naštevali ... A zgolj številke o žrtvah raznih oblik nasilja so preskope ob zavedanju, da je mnogo več od njih še vedno prikritega nasilja. Zato je skrajni čas, da kot družba odrastemo ter do nasilja tudi dejansko in ne zgolj na papirju zavzamemo ničelno toleranco.

Bojana Mavsar

(Članek je bil objavljen v 8. decembra izdanem časopisu Posavski obzornik)

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

19.05.2020 | Oglas

Igrače

10.04.2019 | Redakcija

Zdravi in negovani zobje