(Ne)urejeno staro sevniško trško jedro
Objavljeno:
Torek, 23.07.2024 Rubrika:
NOVICE Redakcija
Del starega sevniškega jedra pod gradom, ki kliče po obnovi.
Urejenost okolja, v katerem živimo, je naše ogledalo in v njem se vidi tudi naš odnos do stavbne dediščine. Le-to lahko pustimo počasnemu propadanju ali pa se lotimo obnove, vendar so včasih objekti tudi pod spomeniškim varstvom.
»
Območje nekdanjega trškega jedra v starem delu Sevnice je v celoti spomeniško zaščiteno, zato je treba za vsak predviden poseg pridobiti soglasje
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« pojasnjujejo na
Občini Sevnica, ki je v zadnjih nekaj letih izvedla več posodobitev. Spomnimo, v letu 2019 je potekala preureditev prostorov nekdanjega arhiva v t. i. Trškem dvorcu, ki je najstarejša in lepo ohranjena profana stavba v starem mestnem jedru. Leto kasneje je bilo na Glavnem trgu obnovljeno v skladu s konservatorsko-restavratorskimi deli Martinovo kamnito kužno znamenje, ki stoji sredi trga v starem delu Sevnici že od leta 1754. V letu 2021 so se odprla vrata turistično-informacijske pisarne Doživljaj ter obnovljenega brivsko-frizerskega salona Kreutz, ki je pomembna kulturna dediščina prikaza razvoja sevniškega obrtništva z ohranjenimi eksponati iz 19. stoletja. Obnovitvena dela so potekala tudi na objektih na območju stranskih uličic – tako je pred tremi leti
Glasbena šola Sevnica dobila novo fasado in ploščad pred stavbo, pod šolskim kompleksom pa so bile dodatno urejene drvarnice. V lanskem letu je bilo na obrobju mesta urejeno brezplačno javno parkirišče Pod Vrtačo.
Domačini si želijo tudi sanacije ceste in ureditve pešpoti, ki vodi do Lutrovske kleti in na grad.
V začetku avgusta naj bi se začelo polaganje tlakovcev.
Konec leta 2022 se je začela obnova dela starega sevniškega jedra, ki ga tržanke in tržani imenujejo ’Pod kostanji’ z obnovo kanalizacijske infrastrukture, vodovodnega in optičnega omrežja ter s pripravo infrastrukture za telekomunikacijsko in elektro omrežje ter javno razsvetljavo. »
Zaključek vseh ureditev je načrtovan za letošnje poletje, saj je celjska območna enota
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije postavila posebne pogoje za položitev tlakovcev na delu pred nekdanjo pošto, v kateri so še stanovanja. Tlakovci so v fazi dobave, polaganje se bo pričelo predvidoma v začetku meseca avgusta,« so dodatna pojasnila sevniške občinske uprave, ki pa se, žal,
ne more lotiti obnove počasi propadajočega objekta ob vznožju grajskega hriba. Stavba, v kateri je imelo v preteklosti svoje prostore tudi AMD Sevnica, je v zasebni lasti. Tamkaj živeče stanovalke in stanovalce neurejenost objekta ter zanemarjena okolica moti in prav tako večkrat »zaflikana« cesta na več delih. »
Ta del občinskega središča nam nikakor ne more biti v ponos in želeli bi si, da se začne urejati tudi to območje pod gradom,« pravijo domačini, ki menijo, da bi bilo treba urediti tudi pešpot, ki vodi mimo Lutrovske kleti na grad, z javno razsvetljavo, ograjo in vsaj eno klopjo, na katero bi lahko popotnik, izletnik, turist ali sprehajalec sedel ter občudoval del pokrajine v spodnjem toku Save. Ob tem izpostavijo še
ime ulice. Ta bi se morala imenovati Cesta pod gradom in ne Cesta na grad, saj imajo mnogi težave pri iskanju hišnih številk zaradi preširokega območja, ki se razteza od Florjanske ulice do Drožanjske ceste.
Z omenjenimi pobudami je sevniška občinska uprava seznanjena, a njen odgovor je: »Pešpot na sevniški grad je, tako kot ostala območja, spomeniško zaščitena. Vsi dosedanji predlogi občinske uprave za različne manjše urbane ureditve območja – kot navajate sami – z javno razsvetljavo, novimi in varnejšimi tlakovci ter klopmi za sedenje, s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije niso bili odobreni. Zavod za vsakršno predvideno ureditev zahteva ustrezno projektno dokumentacijo, na podlagi katere nato izda pogoje in soglasje, to pa občutno podaljšuje postopke ter tudi draži predvidene projekte. Staro mestno jedro je zgodovinsko in kulturno pomembno območje sevniške občine, zato si bo občinska uprava tudi v prihodnje prizadevala za postopne posodobitve območja. Ob tem bo iskala konsenz tako pri strokovni in konservatorski javnosti kot tudi pri prebivalkah in prebivalcih, ki pa v izražanju svojih potreb ter želja za ureditev tega območja niso enotni.«
Smilja Radi
Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 18. julija 2024.
#povezujemoposavje