NVO Posavja v času epidemije: hitro odzivne, ko je bilo najbolj potrebno (prvi del)

V Sloveniji je registriranih dobrih 27.000 nevladnih organizacij (NVO), to so v prvi vrsti društva, ustanove in (zasebni) zavodi. Tudi njih je tako kot vsa ostala področja delovanja družbe epidemija novega koronavirusa dodobra prizadela, saj so se kar naenkrat znašle pred izzivom, ko so se morale na nastalo situacijo hitro prilagoditi, če so želele kolikor toliko normalno delovati tudi v epidemičnem obdobju. Zahvaljujoč predvsem njihovi prilagodljivosti in hitri odzivnosti so uspele prebroditi ta poseben čas, ki še kar traja.

Zaposleni v NVO žonglirali med delom od doma in varstvom oz. šolanjem svojih otrok

V Zavodu Dobra družba, ki je regionalno stičišče NVO iz Posavja, so po besedah direktorice Andreje Pavlin delo seveda prilagodili situaciji, organizacijam so bili na voljo več po spletu in telefonu. Pomagali so jim pri prilagoditvah njihovih vsebin in prenosu storitev na splet, omogočili brezplačno uporabo Zooma, izobraževanje za moderacijo spletnih dogodkov, jih sproti informirali o vseh pomembnih spremembah, kot je odrejanje dela od doma, svetovali pri izvedbi zbora članov na daljavo ipd. Pri prilagajanju aktivnosti so jim bili v pomembno oporo tudi s strani financerja programa stičišča, Ministrstva za javno upravo. Izzivi, s katerimi so bile soočene predvsem organizacije s področja socialnega varstva, so bili, kako svojim uporabnikom, kot npr. ženskam žrtvam nasilja, podeželskim mladim, ki imajo malo dostopa do aktivnosti večjih središč, osebam s težavami z duševnim zdravjem, še naprej biti v oporo in pomoč, še posebej v času, ko so jih še bolj potrebovali. Pravi, da so lastnosti NVO predvsem fleksibilnost, strokovnost, dobro poznavanje terena in odzivanje na potrebe v družbi. Tako so se te tudi v epidemiji hitro odzvale, sodelovale s civilno zaščito pri oskrbi s hrano, dostavi zdravil, okrepile učno pomoč, psihoterapijo po spletu itd. »Ne smemo pozabiti, da so v nekaterih NVO tudi zaposleni, ki so žonglirali med delom od doma in varstvom oz. šolanjem svojih otrok,« je opozorila. Tako kot v celotni državi se tudi v nevladnem sektorju srečujejo s padcem motivacije, »a vidimo tudi že izboljšanja, organizacije se povezujejo, načrtujejo nove programe in storitve«.

V prvem delu objave posavskih NVO predstavljamo aktivnosti Družinskega inštituta Zaupanje Sevnica, Dnevnega centra Ozara Brežice, Zavoda Svibna iz Brezovske Gore in Zavoda za medijsko produkcijo in izobraževanje LIJAmedia iz Krškega. V drugem delu se bomo posvetili še delovanju nekaterih društev in samem položaju NVO v družbi.

Na DI Zaupanje Sevnica so se po besedah direktorja Damijana Ganca v času korone hitro odzvali, v času zaprtja odprli brezplačno telefonsko številko, da so se ljudje, ki so se znašli v stiski, lahko pogovarjali s strokovnimi delavci. »Lahko povem, da je predvsem v zadnjem letu dni po številu izrazito izstopala ravno potreba po terapevtski pomoči, predvsem ljudem brez socialne mreže, ki na ta način prehajajo v naše aktivnosti,« je pojasnil. Denimo Društvo gluhih in naglušnih (DGN) Posavja pokriva svojo populacijo gluhih in naglušnih oseb, z izvajanjem osebne asistence pa opravlja izredno pomembno poslanstvo. Z njo pokrivajo veliko število uporabnikov, predvsem invalidov, kroničnih bolnikov, ki potrebujejo občasno pomoč, da so lahko funkcionalni v svojem okolju, da imajo stik in da dvigajo kakovost svojega življenja. LIJAmedia je v zadnjem obdobju začela izvajati aktivnosti, izobraževanja na podeželju prek programa filmska točka, ki jo pripeljejo v vaške skupnosti in tamkajšnji mladini omogočajo aktivnosti, ki jih sicer zaradi geografske oddaljenosti ne bi bili deležni. Po Gančevih besedah so na to v konzorciju Močni povezani in učinkoviti – za večjo vključenost vseh še posebej pozorni, da znižujejo centraliziranost in gredo iz mest na podeželje. Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli je po njegovem res dober primer dobre prakse na podeželju, saj so uspeli v majhnem, geografsko oddaljenem kraju sestaviti ekipo, ki razvija različne kulturne aktivnosti, od koncertov do dela z mladimi v delavnicah, v zadnjem času pa so ob strokovni podpori psihologinje ustanovili samopomočno skupino, v kateri se srečujejo mladi in razrešujejo različne težave. Zavod EMMA Krško prav tako opravlja to poslanstvo oz. je rezultat povezanosti v konzorcij tudi ta, da je terapevtka hodila v zavod in opravljala z ljudmi individualne terapije kot neko dodano vrednost k njihovemu siceršnjemu programu.

Konzorcij Močni povezani in učinkoviti – za večjo vključenost vseh sestavlja šest nevladnih organizacij, kot pridruženi partner pa sodeluje tudi Občina Sevnica. Od nevladnih organizacij so vključeni DI Zaupanje kot prijavitelj, LIJAmedia, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, DGN Posavja, Zavod Dobra družba in Zavod EMMA – center za pomoč žrtvam nasilja. »Namen konzorcija je, da skupaj strokovno rastemo, prijavljamo skupaj projekte, identificiramo potrebe ranljivih skupin v Posavju in se kot nevladniki skupaj odzivamo na potrebe, ki v družbi niso pokrite s strani drugih podsistemov in na teh področjih si prizadevamo razvijati svoje projektne ideje in naše aktivnosti,« je razložil Damijan Ganc in dodal, da zelo pomembno vlogo in sinergijo v konzorciju opravlja tudi Zavod Dobra družba, ki pomaga nevladnim organizacijam v Posavju k profesionalizaciji. »Pomagajo nam s prijavljanjem razpisov na državni ravni, pri medmreženju med organizacijami, da se med seboj spoznavamo, spoznavamo programe drugih organizacij in tako lažje napredujemo, hkrati pa nam Dobra družba omogoča tudi različna izobraževanja za strokovno rast,« je še izpostavil Ganc.

V brežiškem Dnevnem centru Ozara niso smeli izvajati skupinskih aktivnosti. V Dnevni center so lahko njihovi uporabniki prihajali le na individualne pogovore ob predhodni najavi. V kontaktu so bili z večino preko telefona, e-pošte in družabnih omrežij, kar pa se seveda ne more enačiti z osebnim stikom, sta navedli Tatjana Hlava in Janja Jurečič. Izpostavili sta, da se je veliko njihovih uporabnikov ob vsem tem znašlo v dodatni duševni stiski. »Na splošno lahko ocenimo, da se je število uporabnikov v tem času zmanjšalo, saj je bil prisoten strah pred okužbo, vsi so se raje zadrževali doma, pa tudi naši programi so delovali okrnjeno. Število se je spremenilo tudi zaradi smrti nekaj uporabnikov. Nekaterim našim članom se je poslabšalo tudi zdravstveno stanje in so bili v tem času hospitalizirani. Bilo je veliko negotovosti, ali bodo imeli osnovne življenjske dobrine. Ker so se ukrepi kar naprej spreminjali, je bil tudi prisoten strah ob odhodih od doma, če so morda v prekršku. Tisti, ki ne živijo v mestu so se srečevali z nedostopnostjo do trgovine in lekarne, zdravnika, ker javni promet ni deloval. Ko so se ukrepi nekoliko sprostili, smo začeli skupinske aktivnosti izvajati na prostem – pohodi, druženja pred našo hišo ipd.,« sta pojasnili in še omenili, da se je zmanjšalo tudi število aktivnih prostovoljcev.

V Zavodu Svibna iz Brezovske Gore, na čelu katerega je Bernardka Zorko, že sicer dosti dejavnosti izvajajo na prostem, v naravi, tako da v tem delu ni bilo toliko ohromitve. So pa težje izvajali izobraževalne in druge aktivnosti v hladnejšem obdobju leta. Po njenih besedah so tako prekinili s krožkom ljudskega petja. So se pa zato bolj posvetili raziskovalno-razvojnemu delu, predvsem v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ker vse delo v zavodu opravljajo prostovoljno, jih finančne posledice epidemičnega leta niso tako obremenile, navaja, tako da je večji izziv zalaganje in participiranje lastnih sredstev za izvedbo aktivnosti v projektih, sofinanciranih iz EU-skladov, kar pa ni vezano na epidemijo. »Zavod Svibna sicer ni klasična članska organizacija, imamo pa nekaj članstva, ki participira pri programu zavoda. Želje po kakovostnem druženju in uporabnih znanjih še vedno so, deloma jih uresničujemo v okviru raziskovalnega dela na terenu,« razlaga Zorko.

Zavodu za medijsko produkcijo in izobraževanje LIJAmedia iz Krškega so, kot je odgovorila Mia Brunej, večino naročniških dejavnosti v roku nekaj dni odpovedali in se še dandanes niso postavile nazaj. »A ker smo v NVO sektorju zaradi nestalnosti narave dela precej prilagodljivi, smo hitro našli rešitve za projektne aktivnosti, predvsem tiste za mlade. V trenutku smo aktivnosti poenostavili in preselili na splet. Tudi ob načrtovanju novih smo ves čas imeli v mislih to, da je treba aktivnosti načrtovati tako, da se lahko izvajajo tako v živo kot prek spleta. Pri slednjem nam je bilo pomembno predvsem, da z mladimi ohranimo stik, smo pozorni na kakšne morebitne stiske, poskušamo ohranjati motivacijo in omogočamo druženje, hkrati pa prinašamo nova znanja in omogočamo izkušnje,« je opisala in naštela izvedene aktivnosti v tem času: tematski fotonatečaji, spletne delavnice fotografije, snemanja in stop animacije, individualna svetovanja na področju uporabe multimedije. Kot je še navedla Brunej, se je v njihove aktivnosti preko spleta vključevalo več mladih kot prej v aktivnosti v živo. Še posebej mladih s podeželja, ki jih za prihod na aktivnosti v živo ovira predvsem to, da so doma v oddaljenih krajih, da ni dovolj pogostega javnega prevoza. »Razlaganje teorije na področju filma in fotografije je bilo preko spleta včasih še lažje kot v živo, prenos znanja v prakso pa se je zelo zmanjšal. Če smo teoretično kaj obdelali, npr. kompozicijo pri fotografiji, je bilo precej težje motivirati mlade, da se odpravijo ven in fotografirajo v praksi, kot pa kadar smo se srečevali v živo. Ko so se pričele aktivnosti v živo, so mladi pogosto najprej potrebovali veliko druženja, pogovora, nekega normalnega medčloveškega stika, ki jim ga je med šolanjem na daljavo manjkalo. Šele ko so si napolnili 'družabne' baterije, smo se lahko pričeli posvečati vsebini.« Kot še pravi, so veseli, da jim je splet omogočal nadaljevati aktivnosti in tudi razširiti njihovo delovanje, spoznali so, kaj morda preko spleta deluje dobro, kaj pa sploh ne, vendar je po njihovih izkušnjah delovanje preko spleta smiselno le kratkoročno ali za manjši del aktivnosti. »Na daljši rok zelo upade motivacija, mladi se izklopijo in jih ne moreš več doseči, razumevanje vsebin je preko spleta zmanjšano, socialne veščine zakrnijo. Ne smemo pozabiti, da nimajo vsi mladi doma optimalnega življenskega okolja, da so mnogim šola in popoldanske aktivnosti pomembne, da nekateri živijo zelo izolirano, potrebujejo zunanje pobude, da so nekatere družine nefunkcionalne, da je prisotno tudi nasilje ali alkohol,« pojasnjuje Brunej.

Aktivnosti do konca leta

Na brežiški enoti Ozare ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora sodelujejo v akciji »Prekolesarimo svet«, katere soorganizator je Ozara. Pobudnik letošnje akcije »Ustvarjajmo upanje z dejanji« je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, ki skuša tudi letos uresničiti izziv, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Akcija poteka med 10. septembrom (svetovni dan preprečevanja samomora) in 10. oktobrom (svetovni dan duševnega zdravja). V večini bodo kolesarili na sobnem kolesu. Svetovni dan duševnega zdravja nameravajo v Ozari Brežice obeležiti s pohodom na najvišji vrh brežiške občine. Še naprej bodo izvajali redne pohode z uporabniki, saj je gibanje odlična terapija za dušo in telo, pogovorne skupine, skupine za samopomoč ter glasbene in izobraževalne delavnice. Upajo, da bodo lahko s kakim družabnim dogodkom tudi prijetno zaključili letošnje leto. »Aktivnosti izvajamo redno po našem urniku, v letošnjem letu pa je sicer težko karkoli načrtovati,« še pravita Tatjana Hlava in Janja Jurečič.

Večina aktivnosti se bo v Zavodu Svibna izvajala v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja – nadaljnja srečanja študijskega krožka, predavanja in predstavitve javnosti, nekaj aktivnosti načrtujejo tudi na področju trajnostnega kmetijstva, dogodke za širšo javnost in obiske Ajdovske jame pa bodo prilagajali aktualnim epidemiološkim razmeram in navodilom, pojasnjuje Bernardka Zorko.

LIJAmedio do konca leta čaka še kar nekaj aktivnosti, med drugim bodo pripravili fotorazstavo na prostem, kjer bodo mladi iz različnih ranljivih skupin predstavili svojo ustvarjalnost, organizirali bodo fotopohode za mlade v lokalnem okolišu z namenom druženja, socialnega vključevanja ter seveda tudi razvijanja različnih tehničnih in ustvarjalnih znanj in veščin. Čaka jih večja novinarska konferenca v okviru konzorcija Močni, povezani in učinkoviti – za večjo vključenost vseh, v okviru katerega bodo predstavili raziskavo na temo ranljivih skupin v Posavju. Posvečali se bodo tudi še stop animaciji in sodelovanju s šolami. Poleg tega v LIJAmedii pišejo priročnik za mladinske delavce o uporabi animiranega filma pri delu z mladimi iz ranljivih skupin. »Čaka pa nas tudi še veliko nasmejanih mladih obrazov in zadovoljstva ob uspešno izdelanih filmih, dobro narejenih fotografijah, pa tudi sklenjenih novih prijateljstev in kreativnih prebliskov. In tega se vedno znova veselimo,« za konec še pove Mia Brunej.

Rok Retelj, foto: arhiv LIJAmedie

Prispevek je (v krajši obliki) objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje