Časopis za pokrajino Posavje
14.04.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ob 7. juniju - dnevu slovenskih izgnancev

Objavljeno: Sreda, 07.06.2023    Rubrika: NOVICE Sporočilo
WTL_8644

S prireditve ob dnevu izgnancev leta 2019 (foto: arhiv PO)

V začetku druge svetovne vojne je Hitler nameraval zbrisati z obličja zemlje kar cele narode. Ob genocidni okupaciji Slovenije je začel njegov nacistični stroj uresničevati svojo vizijo raznarodovanja. Iz Slovenije je takoj izgnal 63.000 Slovencev in to največ, kar 45.000, v nemška izgnanska taborišča, na Hrvaško 10.000, v Srbijo 7500, na Madžarsko 2000, okoli 17.000 Slovencev pa je pobegnilo pred izgonom v ljubljansko pokrajino in drugam.

Izgnani Slovenci naj bi v tretjem rajhu delali do smrti kot sužnji. Geslo nacistov je namreč bilo: »Ne ubiti, naj se na delu mučijo do smrti!«

Državna komisija Jugoslavije za vojne zločine je ugotovila, da je nasilje nad Slovenci izvajalo 4017 nemških in 2518 italijanskih vojnih zločincev.

Izgnanci, žrtve vojnega nasilja 1941-1945, po vrnitvi v domovino, nismo bili priznani kot žrtve vojnega nasilja.

7. junij je bil razglašen kot dan slovenskih izgnancev. Na ta dan leta 1941 je namreč okupator z večjim transportom izgnancev iz Slovenske Bistrice začel uresničevati svoj peklenski načrt. Sprejem tega dokumenta je bilo v glavnem vse, kar smo dosegli. V dokumentu so takrat zapisali: »S to listino želimo pustiti zanamcem zgodovinsko izročilo, ki bo večno govorilo o divjem nasilju nečloveškega sovražnika, ki je hotel iztrebiti majhen slovenski narod v osrčju Evrope.«

Slovenski izgnanci vsako leto obeležujemo 7. junij, dan slovenskih izgnancev, z raznimi prireditvami, ki pomenijo uresničevanje obveze Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, za ohranjanje zgodovinskega spomina na tragedijo desettisočev izgnanih in preganjanih Slovencev. Vse to delamo izgnanci v spomin in opomin sedanjim in bodočim generacijam.
 
Nacizem in fašizem sta vsem žrtvam vojnega nasilja odvzela svobodo in kakovost življenja. Od 80.000 izgnanih in pobeglih pred izgonom nas danes živi še samo okrog 8.000. Večina se jih še danes prebija skozi revščino in posledice izgona trpi tudi tretja generacija izgnancev.

Vojni zločini ne zastarajo, zato je še možno izterjati vojno škodo od Nemčije. Na Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 je možno dobiti tudi knjigo z naslovom »Nemčija še ni plačala vojne škode« in knjigo »Kako smo dosegli odškodnine za prisilno delo slovenskim izgnancem«, o umrlih v izgonu in brošuro o zbirnem taborišču v Brestanici.
 
Krajevne organizacije bodo prejele tudi brošuro z naslovi vseh pomembnih knjig in brošur za izgon in begunce, ki je izšla ob 7. juniju, dnevi slovenskih izgnancev.
 
V Društvu izgnancev Slovenije pa bomo tudi v bodoče negovali zgodovinski spomin na izgnanstvo in ga prenašali na mlajše rodove.
 
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945
Ivica Žnidaršič, prof., predsednica DIS
« Nazaj na seznam