Časopis za pokrajino Posavje
9.08.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ob dnevu državnosti maša za domovino in blagoslov informativne table o osamosvojitvi

Objavljeno: Četrtek, 30.06.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
drustvo_1824_masa_za_domovino (42)

Blagoslov informativne table, ki stoji pri lipi pred cerkvijo sv. Roka v Brežicah

Na dan državnosti je v cerkvi sv. Roka v Brežicah potekala maša za domovino, po njej pa se je ob lipi, ki so jo posadili ob osamosvojitvi naše države, odvijal program z blagoslovom nove informativne table o pomenu lipe in osamosvojitvene vojne. Soorganizatorja dogodka sta bila poleg Društva 1824 in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brežice še Občina in Župnija Brežice.

Župnik Leskovar: Pravo domoljubje je nujno potrebno za naš obstoj

Mašo za domovino je vodil bizeljski župnik, srebrnomašnik Vlado Leskovar, ki letos obhaja 25 let duhovništva in je kot kaplan služboval v Brežicah, somaševal pa je brežiški župnik Milan Kšela. Mašno bogoslužje so s petjem obogatili pevci MePZ Župnije Brežice z zborovodkinjo Jelko Žnideršič skupaj z MePZ KUD Anton Kreč Čatež ob Savi z zborovodjo Juretom Juratovcem. Leskovar je v pridigi med drugim skozi evangelijsko Jezusovo priliko o trti in mladikah oz. rodovitnosti želel poudariti, da se osebna povezanost z Jezusom odraža ne le na medosebni ravni, ampak tudi v skupnosti, državi, domovini. »Žal pa se danes premalo govori in dela na odnosih med vsemi, ki dejavno gojijo ljubezen do domovine in se zavedajo odgovornosti za skupno dobro, ko izražajo in gojijo domoljubje. /.../
drustvo_1824_masa_za_domovino (12)

Zbrani posavski veterani vojne za Slovenijo

Skupno dobro zato ni samo materialni ’standard’, ampak tudi kakovost naših odnosov, pravična pravna ureditev in varnost, vzgoja novih rodov, ki nam zagotavljajo prihodnost, ter duhovna omika, vera in kreposti, ki osmišljajo naše življenje. Za to skupno dobro smo odgovorni sami. Odgovornost za skupno dobro je del našega domoljubja. Z izrazom domoljubje označujemo dejavno ljubezen do domovine. To ni samo čustvena navezanost na našo preteklost in njena izročila. Sicer je lepo, če radi prepevamo narodne pesmi, obiskujemo lepote naše dežele in se ponosno trkamo na prsi zaradi vsega, s čimer se kot državljani Slovenije lahko pohvalimo. A to še zdaleč ni dovolj, saj domoljubje zahteva veliko več. Domoljubje ni nič drugega kakor povsem upravičena in potrebna narodna zavest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo tudi v prihodnosti biti in ostati,« je izpostavil. Po njegovih besedah se domoljubje še posebno nanaša na lastno kulturo, »ki se začne z materinščino, ki zato zasluži naše spoštovanje in skrbno rabo. Nadalje sodi k temu vse, kar je bilo značilno in dragoceno za naše prednike in kar so požrtvovalno zgradili, gojili in negovali. Za večino naših prednikov je k temu spadala tudi katoliška vera s svojimi praznovanji, bogoslužjem in številnimi cerkvami, ne nazadnje pa tudi naša lepa narava, na katero smo upravičeno ponosni. Pravo domoljubje je nujno potrebno za naš obstoj. Obstali bomo, če bomo še naprej spoštovali in uresničevali vse tiste vrednote, ki so jih spoštovali naši predniki, in s tem najbolj prepričljivo dokazali, da to ohranja narod pri življenju.«

drustvo_1824_masa_za_domovino (21)

Predsednik Društva 1824 Jurij Žnideršič

Po maši je pred Rokovo cerkvijo, kjer je zasajena lipa, simbol osamosvojitve, potekal še krajši program. Predsednik Društva 1824 Jurij Žnideršič je pozdravil vse navzoče, še posebej člane veteranskih združenj iz Brežic, Krškega in Sevnice, Policijskega veteranskega društva Sever Posavje, praporščake, generalnega sekretarja ZVVS Mitjo Jankoviča ter predsednika Pokrajinskega odbora ZVVS Posavje Antona Supančiča. Žnideršič je še dejal, da je zaradi trenutnega svetovnega dogajanja še kako pomembno, da imamo svojo državo in tako kot suveren narod sooblikujemo širši evropski prostor. »Pomembno je zavedanje, da tega privilegija nima vsak narod in da Slovenci držimo skupaj, smo aktivni državljani ter drug drugega podpiramo in sprejemamo, saj na tak način kažemo zunanjemu svetu, da smo suvereni in obstaja zelo velik razlog, da imamo svojo državo. Zato je prav, da državne praznike obeležujemo na tak način, kot to delamo danes. S tem krepimo našo domoljubno držo, izkazujemo hvaležnost tistim, ki so nam priborili to državo, hkrati tudi vzgajajmo otroke v duhu, da bomo Slovenci skozi generacije zrasli v častivreden narod, ki se zaveda svojih korenin in jasno zre v svojo prihodnost,« je poudaril in nato predal besedo Silvestru Jeršiču, častnemu predsedniku OZVVS Brežice.

Jeršič: TO si je trajno zagotovila odlično mesto na spoštljivi lestvici narodovega spomina
drustvo_1824_masa_za_domovino (32)

Častni predsednik OZVVS Brežice Silvester Jeršič, v ozadju informativna tabla o osamosvojitveni vojni in lipi


Slednji je v svojem nagovoru povedal, da ne smemo nikoli pozabiti tudi obdobja druge svetovne vojne, saj brez upora okupatorjem in uvrstitve ob bok zmagovalnim zaveznikom tudi samostojne Slovenije leta 1991 ne bi bilo. Spomnil je, da so se pred 31 leti tudi v Brežicah odločili, da nastanek slovenske države proslavijo posebej svečano. »Skupščina Občine Brežice je izdala plakat svetlo rumene barve, s katerim je vabila vse občane na svečanost ob razglasitvi samostojnosti države Republike Slovenije. Svečanost je bila 26. junija 1991 zvečer na prostoru pred spomenikom pri kosah v Brežicah. Veliko ljudi se je ob 21. uri zbralo pri cerkvi sv. Roka, kjer smo blagoslovili zasajeno lipo slovenske državnosti, nato pa v spontani povorki mimo občinske stavbe odšli do Batičevega spomenika na Ulici 21. maja, kjer je bila osrednja svečanost. Tudi tu je bilo veliko ljudi. Z dvigom nove slovenske zastave, Zdravljico in kulturnim programom se je zaključil uradni del svečanosti. Začelo se je splošno veselje, ki se je nato prestavilo na bližnjo tržnico in je trajalo do jutranjih ur naslednjega dne,« je podrobneje opisal takratno dogajanje. Jeršič je v nadaljevanju navedel, da je bila razglasitev samostojnosti in neodvisnosti povod za vojaško agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo. V Posavju, na območju 25. območnega štaba Teritorialne obrambe, sta iz Hrvaške vdrli dve močni oklepno mehanizirani koloni JLA, teritorialci so ju zaustavili, vojno letališče JLA Cerklje, po ognjeni moči najmočnejšo sovražnikovo vojašnico, pa z minometnim napadom nevtralizirali. »Posavski teritorialci so učinkovito in uspešno obranili in zavarovali jugovzhod mlade države, s tem si je TO trajno zagotovila odlično mesto na spoštljivi lestvici narodovega spomina. Leta naporov, usposabljanj, vojaških urjenj in zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje in dvigovanje pripravljenosti enot v štabu TO so leta 1991 obrodila bogate sadove. Investicija v TO, oboroženo silo slovenskega naroda, se je ob koncu stoletja in tisočletja pokazala kot ena najbolj učinkovitih investicij slovenskega naroda v vsej njegovi zgodovini. TO je ob minimalnih človeških in gmotnih izgubah uspešno vojaško obranila domovino ter postala ena najuspešnejših organizacij v zgodovini Slovenije,« je opisal.
drustvo_1824_masa_za_domovino (52)

MePZ KUD Anton Kreč Čatež ob Savi z zborovodjem Juretom Juratovcem


Po njegovih navedbah so bili boji v Sloveniji prvi oboroženi spopadi v Evropi po drugi svetovni vojni. »Slovenci smo izkoristili enkratno zgodovinsko priložnost in z oboroženim bojem zavarovali plebiscitarno odločitev Slovencev za samostojno državo. V teh usodnih časih smo bili Slovenci enotni in smo vojaško premagali sovražno JLA. Leta 1991 smo stopili iz anonimnosti in se pridružili manj kot 200 narodom sveta, ki se lahko pohvalijo s svojo državo,« je dejal in še dodal da so informativno tablo postavili v spomin osamosvojitvenim dogodkom, zmagoviti vojski, vsem hrabrim bojevnikom in drugim domoljubom ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. »Čas osamosvojitve naj ostane svetel spomin na obrobju obranitve naše države in domovine. Ta svetel spomin že vrsto let ohranjamo tudi v Brežicah in širše v Posavju. Z veseljem moram poudariti, da smo vsa ta leta po osamosvojitvi na našem prostoru uspeli ohraniti dobršen del enotnosti kot takrat pred 30 in več leti, in to ne glede na barvo aktualne politične opcije na državnem ali lokalnem nivoju. To se kaže prav na vsakem koraku, ne nazadnje tu blizu, pri brežiški gimnaziji, kjer smo lani oktobra ob dnevu suverenosti na pobudo veteranov vojne za Slovenijo ter ob celotnem in izdatnem finančnem vložku Občine Brežice odkrili čudovit spomenik – Obelisk zmage 1991. Na takšne dosežke in sodelovanje smo prav gotovo lahko zelo ponosni. Te pozitivne vrednote želimo ohranjati tudi v bodoče. Vsem skupaj čestitam ob dnevu državnosti. Živela, Slovenija!« je Jeršič sklenil svoj nagovor.

Levec: Odrecimo se ravnanjem, ki nas delijo in med nami delajo še večji razdor
drustvo_1824_masa_za_domovino (48)

Podžupanja Občine Brežice Mila Levec


Po blagoslovu informativne table in lipe, ki sta ga opravila oba župnika, je spregovorila še brežiška podžupanja Mila Levec. »Koliko je zares vredna naša država, najbolj vedo svojci padlih,« je uvodoma povedala, »in naša dolžnost je, da negujemo spomin na njihovo junaštvo ter spoštujemo pečat njihovega požrtvovalnega duha vse dni v letu. Takrat so vedeli, da lahko svoje sanje uresničijo le enotni in povezani. Vedeli so, da razdeljenost ne bo privedla do želene pravice odločanja o lastni usodi. Zaradi njihove neomajnosti in brezkompromisne vztrajnosti imamo danes svojo državo.« Dodala je: »Kako pa je danes, 31 let kasneje? Lahko vsem tistim, ki so se združeni v enotnosti borili za naš boljši jutri, pogledamo v oči in jim priznamo, da smo uspeli, da njihov trud ni bil zaman? Prav gotovo lahko nanizamo mnogo dosežkov, ki smo jih stekli skozi obdobje samostojne Slovenije, ki se je razvila v sodobno, demokratično, socialno in gospodarsko uspešno državo. Eden ključnih dosežkov je nedvomno vstop v Evropsko unijo in druge mednarodne organizacije, ki so pripomogle k višji stopnji ekonomskega razvoja in kvalitetnejšega življenja naših državljank in državljanov.« Dotaknila se je še odnosov med nami, ljudmi, in se vprašala, ali se lahko tudi tu pohvalimo. »V zadnjem času se nenehno vsiljuje občutek, da se moramo državljanke in državljani ves čas opredeljevati, vendar zakaj? Zato, da se lahko potem s prstom kaže drug na drugega, kdo je naš in kdo ne. Mar so to imeli naši rojaki, ko so prijeli za orožje in stopili v bran svoji domovini, svojemu ljudstvu, v svojih mislih in srcih? Prav gotovo ne. Njihov cilj je bil jasen – z enotnostjo do lastne države,« je poudarila Levec.
drustvo_1824_masa_za_domovino (10)

Mašo za domovino je vodil bizeljski župnik Vlado Leskovar (levo) ob somaševanju brežiškega dušnega pastirja Milana Kšele.


Ob koncu je še navedla, da Slovenijo in Evropo čakajo izjemno zahtevni, zapleteni časi z nadvse zahtevnimi nalogami in jasno družbeno vizijo. »Čas po pandemiji, ki se pravzaprav še ni dokončno iztekla in za katero ne vemo, v kateri smeri bo nadaljevala svojo pot, prinaša s seboj mnogo strahov in skrbi. Na vrata nam trka tudi gospodarska kriza, ki se je v mnogih državah že dodobra razvila. In če kdaj, je ravno sedaj pravi čas, da obrnemo to negotovost sebi v prid, se združimo, odstranimo predsodke, pozabimo zamere ter se tako kot pred 31 leti skupaj spopademo s prihajajočimi izzivi. Odrecimo se ravnanjem, ki nas delijo in med nami delajo še večji razdor, pogovarjajmo se med sabo na vljuden in prijazen način, prisluhnimo drug drugemu, bodimo sočutni in spoštujmo drugačnost. Če hočemo spremeniti svet, moramo najprej spremeniti sebe. Država smo mi vsi. Bodimo takšni, kot si želimo, da bi bila – napredna v idejah, poštena v dejanjih, pravična v izvedbi. Bodimo človek človeku, to je tudi največ, kar lahko poklonimo našim zanamcem. Če jim želimo podariti lepo vstopnico v prihodnost, jim moramo biti vzor že danes. To je naša odgovornost. Zdaj ni čas za sovraštvo in razdvajanje, zdaj je čas za strpnost in dialog. Bodimo veseli, predvsem pa bodimo ponosni na našo ljubo domovino. Vse najboljše, draga Slovenija!« je za zaključek še voščila naši državi ob 31. rojstnem dnevu.

Ob tem je čateški zbor pred cerkvijo zapel še tri pesmi, in sicer Večernica, Viharnik vrh gora in Ob slovesu. Sledila sta še zdravica domovini in druženje s pogostitvijo.



R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»