Ob prazniku KS Brežice tudi o idejnih zasnovah zelenih ureditev v mestu in njegovem zaledju

18. maja, na praznik Krajevne skupnosti Brežice, so v kavarni Vodovodni stolp pripravili posvet, namenjen predstavitvi idejnih zasnov zelenih ureditev v mestnem zaledju in razmisleku o prostorih doživetij za izboljšanje kakovosti življenja v Brežicah.

Drugi posvet »Brežice: pogledi na mesto in njegov bodoči razvoj« so soorganizirali Društvo za oživitev mesta Brežice, Krajevna skupnost Brežice in Posavski muzej Brežice. Kot je uvodoma dejala direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki je tudi predsednica sveta KS Brežice in članica upravnega odbora Društva za oživitev mesta (predseduje mu Anita Radkovič, ki je bila sicer večji del posveta službeno zadržana), praznik KS Brežice praznujejo v spomin na potrjene mestne pravice leta 1353. Omenila je, da so letos do konca uredili park pri Maistrovi ulici, kot osrednji letošnji projekt pa je navedla ureditev igrišča za marketom na Bizeljski cesti. Po njenih besedah v tem letu mineva tudi 200 let od rojstva Radoslava Jakoba Razlaga, slovenskega rodoljuba, ki je del svojega življenja preživel v Brežicah, kjer je tudi pokopan in so mu pred leti na pročelju mestne hiše namenili spominsko ploščo.
 
Ureditve zelenih površin in vizija mesta

Rezultate dosedanjega dela in pogled na prihodnjo podobo mesta so predstavili pripravljavci vsebin Vesna Lapuh Vimpolšek in Tadeja Božičnik kot arhitektki, Nejc Pozvek v imenu Društva za oživitev mesta in kot geograf na Fakulteti za turizem UM ter mag. Gordana Radanovič kot vodja Oddelka za prostor na Občini Brežice. Pozvek je spomnil, da so imeli podoben posvet že v lanskem letu, ko so obravnavali mesto in njegov prostorski razvoj, zagate mestnega upravljanja, perspektive njegovih vedut, vsebin in ’praznin’. Na letošnjem posvetu so se dotaknili dveh vsebin – ureditve zelenih površin v mestu in vizionarskega pogleda, ki izhaja iz občinske strategije razvoja turizma, kako mesto vidijo čez deset, 20 let ali pa morda že prej.
 
Občina bo realizirala projekt zelenih parkovnih površin v mestu

Prvi sklop je predstavila Radanovič, ki je podrobneje razložila projekt »Zelene parkovne površine Brežic«, ki ga je pripravila občina in je vključen v Dogovor za razvoj regij, kar pomeni, da so bili uspešni pri pridobivanju sofinanciranja s strani EU iz Načrta za okrevanje in odpornost. »Skozi povezovanje narave, kulturne dediščine in skupnosti smo skušali zasnovati na trajnostni način povezane rešitve v tem delu Brežic,« je pojasnila in dodala, da so predvsem gledali na to, da bodo to območja, ki bodo omogočala aktivno rekreacijo tako domačinom kot turistom, ki prihajajo sem. Seveda niso pozabili na kulturno in naravno dediščino. »Predvidene rešitve temeljijo na naravnih rešitvah, ponikanju padavinskih voda in avtohtonih zasaditvah,« je poudarila Radanovič ter dodala, da bo načrtovan projekt izboljšal kakovost bivanja domačinov in hkrati ponudil nove priložnosti obiskovalcem, predvsem v smeri trajnostnega turizma. Projekt smiselno povezuje središče mesta z njegovim obrobjem, gozdno zaledje z urbano infrastrukturo in ohranja sklenjen 500-metrski pas rekreacijskih površin.
 
Radanovič je v nadaljevanju opisala, da projekt zavzema štiri območja – cone A, B, C in D. Južni zeleni pas oz. cona A (parkovna poteza) obsega več kot 30 tisoč kvadratnih metrov veliko območje nad pokopališčem, razteza se po Dobovski cesti, vse do strnjenega novega naselja na eni strani in do grajskega parka na drugi. Na tem območju so predvidene nove peščene sprehajalne poti, urbana oprema za počitek in zasaditev avtohtone vegetacije, ki ohranja naravni brevir brežine, seveda ne bodo pozabili tudi na naravne stopnice nad pokopališčem, ki povezujejo Orehovo alejo in Dobovsko cesto. Zahodni zeleni rob oz. cona B (rekreacijska poteza ob območju Natura 2000) predstavlja območje, ki se razteza ob potoku Struga vse do Holyjeve steze. Tukaj bo med drugim obnovljenih 38 metrov stopnic, ki bodo imele integrirano klančino za kolesa, sledile pa bodo zgodovinski trasi obstoječe Holyjeve steze. V grajskem parku oz. coni C (zgodovinsko jedro) se bodo izvedla vzdrževalna dela, ki vključujejo sanacijo dreves, prenovo peščenih poti in posodobitev urbane opreme, med drugim bo zanimiv element interaktivna tabla, na kateri se bo dalo izvedeti vse o vrstah dreves v parku. V sklopu cone D in D1 (povezovalna žila), ki je poimenovana Orehova aleja in Zeleni konektor, pa je predvidena prenova Orehove aleje in povezovalni zeleni drevored, ki bo vzpostavil novo zeleno bariero ob Dobovski in Prešernovi cesti, tako da bo grad vizualno poudarjen in bo nekoliko zakrilo sodobnejše fasade (npr. nekdanjega doma upokojencev).
 
Varovanje dediščine in razvoj turizma

Kot je še pojasnila Radanovič, so povezovalne ureditve, ki bodo tvorile zeleno bariero, zasnovane trajnostno, ob transformatorski postaji bo vzpostavljen borov gaj, ki bo na nek način naravna bariera med infrastrukturnimi ureditvami in zeleno zasaditvijo, zasadili bodo avtohtone cvetoče listavce, pešpoti s klopcami pa bodo zasnovane tako, da bo hoja po njih potekala večinoma v senci. »S tem projektom vzpostavljamo nek ekosistem, ki varuje kulturno dediščino ter služi skupnosti in turizmu ter njegovemu razvoju še naprej,« je dejala in še omenila, da se bo projekt izvajal do leta 2029, ko je predviden zaključek, posamezna območja pa se bodo izvajala postopoma. Ob tem je še povedala, da dostopni vodni center, ki naj bi nastal na območju Vrbine in vključuje tudi kajakaško stezo, ni zajet v tem projektu zaradi izvedljivosti in pridobivanja vseh upravnih dovoljenj ter obsežnih finančnih sredstev.

Nekateri navzoči so v razpravi na vse predstavljeno glede omenjenega projekta izpostavili predvsem omogočeno dostopnost teh površin tudi za kolesarje in mamice z vozički, ki jo ponekod pogrešajo. Duša Najvirt Jeličić je opomnila, da pri teh načrtih pogreša detajle v zvezi z novonastalimi stanovanjskimi naselji, ki se zdaj množično gradijo, in tudi Trnje, ki ni nikjer omenjeno. »To ni konec projekta, ampak samo en del, kajti zadali smo si cilj, da bomo uredili celo krožno pot okrog Brežic, torej bo sčasoma zajeto tudi Trnje,« ji je odgovorila Radanovič.
 
Vizija brežiškega zelenega trikotnika

Pozvek je v nadaljevanju predstavil idejno zasnovo povezave ključnih prostorov doživetij, ki so jo naslovili »Vizija brežiškega zelenega trikotnika«. V projektni ekipi sta poleg Pozveka še arhitektki Vesna Lapuh Vimpolšek (VYLA) in Tadeja Božičnik (PIK.Arhitektura). Kot je dejal, je poudarek na prostorskem povezovanju. »Z otrokoma nikoli nisem šel do Term Čatež, ker do tja ne morem varno kolesariti,« je priznal in dodal, da je v turističnem smislu povezava med Brežicami in termami ključna. Pri brežiškem zelenem trikotniku gre za povezavo med mestom Brežice, Termami Čatež in Svetim Vidom oz. Šentvidom. »Zeleni trikotnik je povezava doživetij za nas in tiste, ki nas obiščejo,« je poudaril in dodal, da to ni edina prostorska vizija razvoja turizma v strateškem dokumentu, ampak je še precej drugih.

Od prostora nekdanjega sejmišča ...

V omenjeni viziji so začrtali devet točk. Prvo območje je ’Sejmišče’ (območje okoli policijske postaje, veterinarske bolnice, gostilne Pr’Šefu in Prešernove ceste), kjer bi radi prostor uredili v prostor srečevanj, umirjenosti, sproščenosti. Med drugim so načrtovani umiritev prometa na Prešernovi cesti, ki bi postala peš cona, umestitev pasjega parka, zeleno parkiranje za avtodome, razširjeni park Vile Envira … »Ta prostor bi sčasoma namenili ljudem in ne avtomobilom oz. vsaj ne njihovi hitri vožnji,« je ob tem dejal Pozvek. Glede drugega območja ’Stari most’ – starega železnega mostu čez Savo in Krko je Lapuh Vimpolšek omenila, da je dolgoročna vizija, da bi most razbremenili prometa, začeli bi postopoma z občasnimi zaporami mostu za vikende ali morda ob popoldnevih, na njem pa bi se lahko odvijali tudi kakšni (ulični) dogodki v sklopu poletnega dogajanja v mestu. Predlog je bil tudi, da bi se ob mostu naredila klančina za kolesa, saj jih morajo trenutno kolesarji nositi po stopnicah, če želijo z mostu ali na njega. Tretje območje so poimenovali ’Špica’, ki je danes miren prostor pod mostom proti sotočju Save in Krke, kjer gresta divjina in človek z roko v roki, zato tudi v prihodnosti načrtujejo sonaravno upravljanje, torej ’nežen in zadržan’ poseg v prostor, ki bi lahko postal prostor za meditacijo ter doživljanje narave na divji način, je opisala Božičnik.
 
Četrto območje je ’163 stopnic do čateškega griča’, nakar se pride na peto območje ’Petrol’ oz. nekdanji Motel. »Imamo ogromen tranzitni promet, ki bi se lahko tukaj ustavil, če bi znali ponuditi nekaj izrednega,« je izpostavil Pozvek in dodal, da bi tukaj lahko bilo počivališče, ki bi ljudi povabilo v destinacijo Brežice, opremljeno bi bilo z zelenimi terasami, senco, klopmi, piknik prostorom itd. »Na tej točki bi lahko bila najmočnejša električna polnilnica v državi,« ga je dopolnila Božičnik in omenila tudi sonaravni tematski park, kjer bi na svoj račun prišli otroci. Šesto območje ’Čateški balkon’ na vrhu griča bi lahko bila čudovita razgledna točka, do katere bi vodile različne gozdne poti.

… do lože na čateškem mostu

Kot sedmo območje je bil omenjen ’brežiški nasip’, ki je zaenkrat premalo izkoriščena naravna vrednota, velikokrat tudi zaraščena. Tu se dá idealno sprehajati, teči, kolesariti, predvsem pa je kot neka povezovalna pot od mesta do broda na Mostecu in še naprej. »Škoda, ker se ne moremo prebiti po njej, ker je marsikje zaraščena z metrsko travo,« je povedal Pozvek. Osmo območje je ’zeleni koridor’, ki predstavlja zaris poti med ali nad polji (»kako umirjeno in varno preiti polja od krožišča v Trnju do Term Čatež«, tako Pozvek) ter ’letečim’ mostom oz. danes vedno bolj popularne brvi, ki bi človeka pripeljala v terme in obratno iz term v mesto ter bi ob tem na nek način spomnili na dediščino hmeljarstva (včasih so bili na tem mestu nasadi hmelja). Za zadnje, deveto območje pa so si zamislili ložo na čateškem mostu, pri sotočju Save in Krke, od koder bi se dalo občudovati čudovit sončni vzhod ali zahod. »Ker bo v prihodnosti z novim mostom čez Savo in novo obvoznico ta most v vsakem primeru razbremenjen prometa, se nam zdi to realna varianta vizije,« je dodala Božičnik.

»Poudarjamo, da so vse to vizije in šele z nosilci urejanja prostora se bo lahko kaj od tega uresničilo. Gre za rešitve, ki niso nemogoče, so pa izziv,« so ob vsem tem pokomentirali člani projektne ekipe. Na koncu je bila tudi priložnost za razpravo in skupno oblikovanje izhodišč ter rešitev za vključujoč in trajnosten razvoj mesta.

Na brežiški praznik – ta dan je potekal tudi mednarodni muzejski dan – so se že pred posvetom najprej dobili na gradu, se nato pod vodstvom Černelič Krošelj in etnologinje dr. Ivanke Počkar sprehodili po mestu ter se povzpeli na Vodovodni stolp, kjer so ob najvišjem pogledu na mesto spoznavali zgodbe mesta in njegovega razvoja.

R. R., foto: R. R. in PMB

#povezujemoposavje