Ob svetovnem dnevu voda: podnebne spremembe preoblikujejo vodni krog

Voda, ena najdragocenejših naravnih dobrin, je v središču zapletenega in nenehno spreminjajočega se vodnega kroga, ki ohranja življenje na Zemlji. V času vse izrazitejših podnebnih sprememb ta naravni proces postaja vse bolj nepredvidljiv: suše so daljše, padavinski vzorci se spreminjajo, ekstremni vremenski pojavi pa so pogostejši. Te spremembe se zrcalijo tudi v Posavju, regiji, ki jo zaznamujejo reke, termalni viri in turizem, tesno povezan z vodo.

Tokrat ob svetovnem dnevu voda (22. marec) in na temo posavskega vodnega kroga – vpliva podnebnih sprememb tudi na turizem – govorimo s predstavnikoma Fakultete za turizem Univerze v Mariboru Nejcem Pozvekom in izr. prof. dr. Majo Turnšek. Fakulteta s sedežem v Brežicah se je v dobrih desetih letih svojega delovanja postavila kot pomemben glas trajnostnega razvoja. S svojimi raziskovalnimi projekti opozarjajo na kritične točke ne samo turizma, ampak celotnega sistema, v katerega je turizem vpet. Turnšek izpostavi: »Od podnebnih sprememb in varstva narave, vključno z našimi vodnimi viri, do plač in delovnih razmer v turizmu, varnega in javnega dostopa do rekreacije v naravi – v vseh teh primerih je treba na turizem gledati kot del širšega sistema. In turizem ni zgolj industrija, ampak sila za družbene spremembe – tako slabe kot dobre. Zato je tako pomembno, da se na menedžment turizma gleda širše in najprej čez interese lokalnih skupnosti.« Pri posavskem vodnem krogu zato ne moremo najprej govoriti o vplivih turizma na vodne vire, ne da bi opozorili na širšo povezanost. Vodni krog je povezan tako na lokalni oz. regionalni kot tudi globalni ravni. Pozvek poudarja: »Zadeve so pač enostavno prepletene, kot vse v naravi, človek pa se je s svojim 'izvzetjem' iz tega sistema oddaljil in vodnega kroga ne razume oz. zaznava več, zato pogosto ravna izjemno malomarno. Problem je predvsem v tem, kar že desetletja opozarja podnebna znanost, da ne vemo, kje so kritične prelomne točke sistema, ko procesi postanejo nepričakovani, nenadzorovani, nepovratni, kar nas lahko izjemno negativno preseneti in udari.«

Na brežiški fakulteti, kjer so sprejeli tudi Podnebni akcijski načrt Fakultete za turizem UM, potekajo številni raziskovalni projekti, v katerih so podnebne spremembe v središču raziskovanja. Eden ključnih je bil projekt »Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma (CRP 2021–2023)«, v okviru katerega so nastali pomembni rezultati za slovenski turizem, med drugim tudi vodnik po podnebnih spremembah za slovenski turizem.

Voda kot srce Posavja

Posavje je regija, ki jo že stoletja zaznamujejo reke, predvsem Sava in Krka, ki poleg ostalih, manjših še danes predstavljata žile naše pokrajine, ki v marsičem usmerjajo tudi njen razvoj. Včasih so ga zaradi človekove bistveno večje navezanosti oz. povezanosti z vodami še toliko bolj. Vodne sisteme danes predvsem vrednotimo skozi njihove gospodarske učinke (hidroenergija, turizem, omejitve razvoja zaradi poplav itd.), bistveno manj se zavedamo njihovih ekosistemskih storitev in ugodnih družbenih učinkov, pojasnjuje Pozvek in dodaja, da podnebne spremembe izjemno vplivajo na vodne vire in vodni režim rek v Evropi in tudi pri nas, »kar lahko ne nazadnje spremljamo ob vsakem večjem dogodku tudi v medijih. Vodostaji rek nihajo, temperature vode naraščajo, pogoji za življenje v vodnih ekosistemih pa se hitro spreminjajo.«

Ekstremi postajajo nova realnost

Da se razmere spreminjajo, potrjujejo tako meritve kot izkušnje. Po Pozvekovih besedah hidrologi že dolgo opozarjajo na porast ekstremnih pojavov, kot so suše in poplave, vendar njihova opozorila pogosto ne dosežejo širše javnosti. Količina vode, njena razporeditev in temperatura se spreminjajo, kar vpliva na celoten vodni krog. Za Posavje, kjer so reke ključni element prostora, to pomeni vse večjo negotovost. Nihanja vodostajev vplivajo na naravne ekosisteme, pa tudi na gospodarstvo, energetiko in turizem.

Neizkoriščen potencial vode

Posavje ima poleg rek tudi termalne izvire in številne vodne ekosisteme, ki predstavljajo neizpodbiten razvojni potencial. »Tega se gotovo zavedamo, težje pa si predstavljamo oz. znamo osmisliti, kako ta potencial unovčiti – kaj z vodnimi viri početi, da bodo kar najbolje služili človekovim potrebam, ne da bi pri tem ogrozili kakovost in obstojnost – vzdržnost virov. Težava iskanja konsenza se morda najbolje slika skozi hidroenergetsko zgodbo regije,« pove sogovornik. Če pa govorimo o termalni vodi, je njen potencial mnogo večji od le turistične rabe. Geotermalna energija ima potencial najmanj še v kmetijstvu, v času vse bolj zaostrenih podnebnih izzivov pa tudi v ogrevanju in hlajenju stavb. Na fakulteti so pred leti sodelovali v partnerstvu z Nizozemci in Islandci, kjer so spoznavali napredne tehnologije in predvsem razmišljanja o trajnostni rabi virov, s katerimi razpolagamo. »In takrat je bilo v lokalnem okolju razbrati močno razočaranje nad dejstvom, da je bilo nekoč Posavje med najbolj naprednimi pri izkoriščanju geotermalne energije za pridelavo v rastlinjakih, zdaj pa se je vsa ta infrastruktura in nekoč težko pridobljeno znanje izgubilo,« dodaja Turnšek.

Jovsom se obeta svetlejša prihodnost
 
V Posavju pomemben del vodne krajine predstavljajo tudi mokrišča, kot so Jovsi, ki so eno redkih še obstoječih mokrišč. Govorimo o povsem nerazumljenih in podcenjenih ekosistemih, ki v ozkem gledanju sodobne družbe predstavljajo predvsem oviro zaradi nezmožnosti izrabe zemljišč, spregledane pa so njihove številne ekosistemske storitve – od čiščenja vode do podpore biodiverziteti itd. Dobravi in Jovsom se po zaslugi evropskega projekta za ohranjanje in obnovo habitatov obetajo boljši časi, za kar se v prvi vrsti lahko zahvalimo naravovarstvenikom iz Kozjanskega regijskega parka, zavednim lokalcem in drugim, ki so poskrbeli, da bo ta obsoteljska pokrajina znova dobila vlogo, ki ji pripada, tako Pozvek.

Ravnovesje med rabo in varovanjem

Sogovornika s fakultete pravita, da regija težko razvija dejavnosti, povezane z vodo, ne da bi ogrozila občutljivo ravnovesje vodnih sistemov, a z zavedanjem o krhkosti vodnih ekosistemov in upoštevanjem stroke, ki se na to spozna, se dá z vodo prav lepo živeti. Potrebno je le preprosto spoštovanje narave. Le na tej podlagi je mogoče z vodo živeti trajnostno. Obremenjenost vodnih virov je danes velika, tako globalno kot lokalno oz. regionalno. Človekove dejavnosti – od kmetijstva do industrije in turizma – močno pritiskajo na vodne sisteme. Čeprav se je kakovost nekaterih vodotokov zaradi boljšega čiščenja odpadnih voda izboljšala, z vnosom novih snovi v okolje (primer (mikro)plastike, antibiotikov ipd.), predvsem pa preko drugih človeških aktivnosti na vodne vire pritiskamo na drugačne načine – bodisi neposredno, s prekomerno (iz)rabo, ali posredno preko drugih elementov vodnega kroga. Pomembno je tudi zavedanje, da je vodni krog povezan sistem, kjer spremembe v enem delu vplivajo na celoto.

Voda potrebuje prostor

Raziskovalci se danes ukvarjajo predvsem s premisleki zmanjševanja pritiskov na vodne vire, njihovo zaščito, zadrževanjem vode zaradi vse bolj izrazitih suš oz. ekstremnih vremenskih dogodkov. »Seveda je odvisno, o katerih vodnih virih govorimo, vendarle pa je v Sloveniji zadnji čas najbolj izrazita polemika okoli (ne)ustreznosti popoplavne sanacije vodotokov ter s tem v zvezi osnovnega konceptualnega razhajanja med pogledi tehničnih in naravoslovnih strok. Voda pač potrebuje svoj prostor, človek pa bi jo – z vsemi njenimi nevarnostmi – želel spraviti v kanal, stran od sebe,« pravi Pozvek. Na vprašanje, kako lahko lokalne skupnosti prispevajo k varovanju voda, slednji odgovarja, da »s krepitvijo zavedanja (ozaveščanjem) o pomenu vode skozi izobraževanje, strokovnim in vključujočim pristopom pri načrtovanju, prenosom dobrih praks od drugod«. »In predvsem z omogočanjem sodelovanja in spodbujanja skupnega javnega interesa,« ga dopolni Turnšek in navede konkreten primer: »Ena izmed ugotovitev našega projekta o vplivu podnebnih sprememb je bila, da bomo v prihodnosti potrebovali vse več vodnih zajetij. Na letni ravni bo namreč količina padavin približno enaka, problem pa je v tem, da bo njihova razporeditev zelo drugačna – poplave in suše bodo del našega vsakdana.« V Posavju bi morali po njenem prepričanju začeti javno razpravo in pripravo načrtov, da bodo taka zajetja omogočala varnost ljudi in narave ter bodo hkrati javno dobro, kjer bi rezultati lahko koristili tako kmetijstvu kot spodbujanju biotske pestrosti, rekreaciji domačinov in ne nazadnje turizmu.

Pomembno vlogo imajo tudi raziskovalne ustanove in univerze, ki prispevajo znanje, izobražujejo kadre in povezujejo lokalno okolje z dobrimi praksami iz tujine. Vpetost v lokalni prostor omogoča boljše razumevanje izzivov in iskanje konkretnih rešitev. »O nas specifično pa lahko rečemo, da je odločitev Univerze v Mariboru, da 'dislocira' dve fakulteti iz Maribora v Posavje (ob turizmu še energetiko, op. p.), strateško zelo pomembna. Vse od našega obstoja si namreč prizadevamo, da pomagamo razmišljati o trajnostnem razvoju v Posavju in smo lokalno močno vpeti. Ne nazadnje nas je velik del v Posavju živečih, saj smo se nekateri zato tudi preselili sem. In ko imaš enkrat zasajene korenine v ta prostor, ti je zelo, zelo mar, kako se z njim upravlja,« priznava Turnšek.

Voda kot del identitete in povezovalni element

Zelo pomembno je, da vodne vire razumemo tudi kot del prostora in skupnosti. »Tisočletno sobivanje človeka z vodami jasno kaže, kako je treba vodo razumeti, spoštovati, z njo upravljati. Šele v zadnjem stoletju smo zares izkazali nevednost in oholost do tveganj,« še pove Povzek, medtem ko Turnšek slikovito opiše: »Tako npr. danes z veseljem gradimo hiše v neposredni bližini vode in računamo, da nas bo pred povodnjijo rešil zid ali nasip, potem pa vijemo roke in kažemo s prsti, ko je prepozno. Smiselno upoštevanje tveganj in dolgoročno razmišljanje mora biti prvi korak.« Voda ima tudi izjemno povezovalno vlogo, saj povezuje naravovarstvo, turizem, rekreacijo in izobraževanje ter odpira številne priložnosti za razvoj. Po Pozvekovih besedah ima Posavje kot regija, poimenovana po reki, lepo priložnost, da bi vode, v prvi vrsti reke, skušali razumeti in z njimi kakovostno sobivati.

Prihodnost: več negotovosti, več odgovornosti
 
Pozvek napoveduje, da bodo podnebne spremembe v prihodnjih desetletjih močno vplivale na vodne vire. »Spremembe bodo ne le obsežne, temveč tudi ekonomsko in družbeno zahtevne. Prilagajanje novim razmeram bo eden ključnih izzivov prihodnosti. Za rečne pokrajine, kot je Posavje, bodo največji izzivi povezani z ekstremnimi vremenskimi dogodki, ki neposredno vplivajo na vodni krog – gre predvsem za sušne in padavinske ekstreme ter s tem povezane izzive z vodostajem, temperaturo vode in biološkimi pogoji za vodni živelj, posledično tudi – vezano na Posavje – izzive z energetsko izrabo (hlajenje NEK, obratovanje HE), ne nazadnje tudi turizmom. Čeprav bo turizem zaradi daljših poletij in s tem sezone še pridobival, ostaja vprašanje razpoložljivosti in kakovosti vode,« še pove. Regije se lahko na večjo nestabilnost vodnih razmer pripravijo, kot izpostavi Pozvek, s premislekom in pametnim načrtovanjem. Obnavljanje vodnih ekosistemov je tu na prvem mestu. Vračanje vodotokov naravi je smer, ki se vse bolj uveljavlja kot globalno priznana dobra praksa; v Sloveniji je ravnokar v teku tovrsten projekt na Muri (Natura Mura). Je pa dejstvo, da imamo v Posavju ob obsežnih grajenih strukturah HE akumulacij s tega vidika precej bolj zahtevno izhodišče, zato je treba priložnosti iskati tudi na manjših vodotokih.

Čeprav preteklost ponuja tudi primere slabih praks, prihodnost prinaša nove možnosti. Ključno bo, ali bomo znali vodo razumeti, spoštovati in z njo sobivati – ali pa bomo njeno moč znova spoznali šele takrat, ko bo prepozno. »Premisliti, spoštovati, čuvati,« na koncu sogovornika s fakultete še odvrneta na zastavljeno vprašanje, če bi morala izpostaviti eno ključno sporočilo o prihodnosti voda v naši regiji.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen na tematskih straneh Posavski vodni krog v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje