Od grozovitega poboja na Planini nad Podbočjem mineva 80 let

Minulo soboto so na Planini nad Podbočjem najprej s položitvijo vencev pri spomeniku sredi vasi, nato pa s proslavo pod šotorom na prireditvenem prostoru na vrhu pobočja organizirali tradicionalno septembrsko srečanje »Planina – spomin in opomin 1942–1991–2022«.

Več različnih delegacij, ki so jih sestavljali predstavniki domačinov, KS Podbočje, veteranskih organizacij iz krške in brežiške občine ter sosednje Hrvaške, se je pred spomenikom sredi vasi Planina najprej poklonilo 36 vaščanom, ki so jih 14. in 15. septembra 1942 pomorili ustaši, vas pa požgali. Obeležje na vrhu nekdanjega smučišča pa spominja na dogodek iz konca osamosvojitvene vojne 3. julija 1991, ko je takratna milica zajela 32 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki so po bitki v Krakovskem gozdu bežali proti Hrvaški.

Povezovalec programa Anton Petrovič je dejal, da dogodki na Planini »niso šli v pozabo, žrtve niso bile zaman«, nato pa so z minuto molka počastili spomin na vse žrtve iz obdobja NOB in osamosvojitvene vojne. Omenil je, da letos mineva 80 let od krutega dogodka v vasi Planina nad Podbočjem, prav toliko, odkar je v gramozni jami padel Stane Kerin, 70 let od poimenovanja kraja Podbočje in 31 let od dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo. V tem letu praznujejo tudi stoletnici rojstva Staneta Kerina in partizanskega pesnika Karla Destovnika – Kajuha.

Butara: S pozabo bi prizadeli civilne žrtve pa tudi njihove preživele potomce

Letošnji slavnostni govornik je bil častni predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara. Med drugim je povedal, da »tukaj, nad vasjo Planina, ob državni meji s Hrvaško, vsak delček zemlje pripoveduje bridko zgodbo iz ne tako davnih dni, ko se je odločalo o usodi slovenskega naroda in njegovem preživetju iz časov osvoboditve leta 1945 in osamosvojitve leta 1991«. Dodal je, da se žrtev tega grozovitega poboja na Planini ne sme nikoli pozabiti, saj bi »s pozabo prizadeli civilne žrtve pa tudi njihove preživele potomce, ki so odrasli v tistih težkih časih in neprijaznih okoliščinah visoko pod gorjanskimi obronki«. Po besedah Butare je treba ponovno povedati, da so se ljudje iz teh krajev postavili na pravo stran, na stran Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je med drugo svetovno vojno branila svojo domovino pred fašizmom in nacizmom. »Danes smo priča množičnemu potvarjanju zgodovine, izkrivljanju resnice in spreobračanju dejstev. Zgodovina je jasna in postavlja stvar na svoje mesto. Ne da se pretentati, pa čeprav jo poskušajo spremeniti na vse možne načine, tako kot tudi z vsiljevanjem delovanja nekakšnih centrov za ljudsko spravo in to prav s strani dedičev tistih, ki so našemu narodu prizadejali veliko gorja,« je izpostavil. Omenil je še, da so že od začetka vojne v vas Planina prihajali partizani tudi z ranjenci, ki so jih namestili po hišah, nekatere pa odpeljali preko meje, kjer je bilo zasilno partizansko zavetišče oz. bolnišnica. Poleti 1942 so italijanska letala bombardirala bližnjo Črnečo vas in jo v celoti razrušila v času, ko so tako slovenski kot hrvaški partizani že bojevali težke boje z ustaši in Italijani, ki so imeli pomembne postojanke v različnih krajih, iz katerih so izvajali svoje zločinske pohode. In tako so se 14. septembra ustaši po izdajstvu domačina Herakoviča iz Novega Sela na hrvaški strani pripeljali s kamioni iz smeri Zagreba proti Brežicam in se od tam podali na svoj zločinski pohod na Planino na Gorjancih. Vas so obkolili, zajeli deset vaščanov in jih skupaj s 16 zajetimi moškimi iz okoliških vasi ustrelili v novoselski vasi nad Planino. Naslednje jutro, 15. septembra, so svoj krvavi pohod nadaljevali ter na robu vasi ubili še deset aretiranih vaščanov. En oddelek ustaške vojske je medtem iz vasi odgnal ženske in otroke, vas pa do tal požgal. Zgorelo je 16 hiš z gospodarskimi poslopji, vsa oprema, hišni inventar, živelj, tudi nekaj govedi in svinj, ki jih ustaši niso uspeli odpeljati s seboj. Istega dne so ustaši napadli tudi slovensko partizansko bolnico v hrvaški vasi Prisjeka in pobili večino ranjencev, le redkim je uspelo pobegniti.

»Zločin na Planini pretresljiv primer velikega zločina druge svetovne vojne na slovenskih tleh«

»Ustaški zločin na Planini ter tragedija pobitih žrtev in njihovih družin je tragičen primer, ki veliko pove o zločinskem nasilju ustaških klavcev nad civilnim prebivalstvom. Zločin na Planini je bil pretresljiv primer velikega zločina druge svetovne vojne na slovenskih tleh,« je še izjavil Butara in postregel s podatkom, da je bilo med letoma 1941 in 1945 na našem ozemlju ubitih več kot 20 tisoč civilnih prebivalcev, 11 tisoč Slovencev je izgubilo življenje v taboriščih smrti, izseljenih, pregnanih in zasužnjenih pa je bilo več kot 62 tisoč ljudi. Ob koncu je spomnil še na znamenito akcijo slovenske milice Sever in delovanje Manevrske strukture narodne zaščite v času osamosvojitvene vojne leta 1991 in dela pomembnega procesa osamosvajanja, ki se dotika prav teh krajev. »Treba je poudariti velik prispevek pripadnikov Teritorialne obrambe in slovenske milice na območju Posavja. Osamosvojitev Slovenije je dobila eno odločnih spodbud po uspešno izvedeni bojni akciji posebne enote milice Krško prav tu nad vasjo Planina. V neposredni bližini kraja današnje slovesnosti je takratna enota milice Uprave za notranje zadeve Krško pod vodstvom inšpektorja Andreja Bobka in s pomočjo vodiča, domačina s Planine Francija Stipiča, zajela večjo skupino pripadnikov JLA, ki se je skušala po neuspešni bitki v Krakovskem gozdu prebiti preko Gorjancev na Hrvaško do svojega matičnega garnizona v Karlovcu,« je opisal.

V kulturnem programu so sodelovali sopranistka Anja Žabkar ob spremljavi pianistke Nike Tkalec, recitatorka Magda Kerin iz KD Stane Kerin Podbočje, ki je recitirala pesem Toneta Seliškarja Pismo Kerinovi materi, ter recitatorska skupina, sestavljena iz članov veteranskih organizacij Mateja Ulčnika, Zvonka Mariniča, Lucije Golob, Monike Golob in Vide Dvoršek, ki je v spomin na Kajuhovo stoletnico rojstva recitirala njegove pesmi. Besedilo recitala in izbor pesmi je pripravila Irena Škoberne, učiteljica slovenščine na OŠ XIV. divizije Senovo.

Spominskega srečanja, katerega program se je pričel in končal s prihodom oz. odhodom praporščakov in članov prvega spominskega dolenjskega partizanskega bataljona, so se med drugimi udeležili člani združenj borcev za vrednote NOB Krško in Brežice, združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever Posavje, združenja slovenskih častnikov, domačini, predsednik sveta KS Podbočje Jani Barbič, borke in borci ter pohodniki, med navzočimi tako pri polaganju vencev kot proslavi pa ni bilo nobenega predstavnika Mestne občine Krško, zaradi česar je bilo slišati kar nekaj kritik.

Ker letos mineva tudi 80 let od brutalnega zločina ustašev nad ranjenimi partizanskimi borci na Prisjeki na Hrvaškem, kjer je bil ubit tudi zdravnik dr. Stanko Černelč iz Brežic, so se predstavniki združenja borcev iz Krškega in Brežic v sodelovanju z Združenjem antifašističnih borcev in antifašistov iz Samoborja pod vodstvom Petra Raića poklonili tudi spominu na te ranjene borce, ki so bili po večini Slovenci.

R. R.

#povezujemoposavje