Časopis za pokrajino Posavje
6.06.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ohranite duševno zdravje, tudi s pomočjo CDZO Posavje

Objavljeno: Petek, 03.04.2020    Rubrika: NOVICE Sporočilo
Pomlad, cvetje (3)

V času epidemije je pomembno, da najdemo tudi stik s samim seboj.

Potek dela v Centru za duševno zdravje odraslih za Posavje v času epidemije s koronavirusom (SARS-CoV-2) je od 13. marca do preklica prilagojen trenutnim razmeram.

Strokovni sodelavci tima Centra za duševno zdravje odraslih (CDZO) Posavje so v času epidemije svoje delo v skladu z nacionalnimi usmeritvami za vključene paciente omejili na nujne obravnave in obiske, vendar ostajajo s pacienti, svojci in zunanjimi strokovnimi službami povezani predvsem preko telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil.

Na terenu se izvajajo obiski in obravnave, katerih opustitev bi lahko imela izrazito negativne posledice za zdravje pacienta ali bi celo ogrozila njegovo življenje. Vsi kontakti potekajo v skladu s protokoli glede na oceno psihosocialnega stanja in predhodno triažo v zvezi z okužbo s koronavirusom po telefonu. Po potrebi in glede na nepredvideno spreminjanje situacije tesno sodelujejo s področnimi patronažnimi službami v regiji, izbranimi psihiatri in izbranimi zdravniki ter Centrom za socialno delo. Vzporedno po telefonu izvajajo izobraževanje o samozaščiti in ravnanju v zvezi s koronavirusom z osebami, vključenimi v CDZO, njihovim bližnjim in po potrebi z zunanjim sodelavcem v zdravstvenih in socialnih službah ter pomoč pri organizaciji življenja zaradi trenutnih sprememb v ožjem in širšem socialnem okolju. Dosegljivi so po telefonu in elektronski pošti: 07 81 61 555 ali 07 81 61 567 ali cdzo@zd-sevnica.si

POMOČ V DUŠEVNI STISKI OSEBAM, KI NISO VKLJUČENE V CDZO POSAVJE

V duševni stiski pri spoprijemanju in premagovanju ovir, ki so spremenile potek življenja posameznika in družine zaradi pojava koronavirusa, lahko pokličete na tel. številko: 051 834 384 od ponedeljka do petka med 9.00 in 15.00. Strokovnjak tima CDZO Posavje bo na voljo za krajši pogovor, razbremenitev in podporo.

OBVLADOVANJE STISKE IN RAZBREMENITEV

Trenutna krizna situacija vpliva na vse vidike življenja. Negotovost in strah pred neznanim sta trenutno prevladujoča kolektivna občutka in predstavljata povod za razmisleke, ki nas lahko v družini povežejo ali razdvojijo. Slednje se zgodi predvsem v primerih, kadar pri komu prevladujejo strah in duševne stiske, zato ni odveč povzeti že slišane smernice.

1. Dogajanje postavimo v perspektivo

Ogroženo zdravje nas, naših bližnjih in nas samih nam vzbuja občutke strahu in nezaupanja, ki jim lahko sledijo tudi razdražljivost, jeza in iskanje krivca. Zato je pomembno, da se najprej umirimo, saj šele v stanju umirjenosti lahko razmišljamo o dejstvih in ukrepih.

- Kako se umirim? Naše dihanje vpliva na naše razpoloženje, misli in vedenje, zato si lahko večkrat na dan vzamemo kratek odmor. V treh minutah si lahko osvežimo misli in se sprostimo.
- Zapremo oči in pozornost usmerimo na dogajanje v nas: naše misli, telesne občutke, razpoloženje in čustva. Samo opazujemo, ničesar ne poskušamo spremeniti.
- Kje čutimo svoj dih? Je to v nosu, prsnem košu ali na območju trebuha? Kakšen je zrak ob vdihu? Hladen, vlažen ali morda zaznavamo vonj?
- Pozornost usmerimo na celotno telo: morda opazimo spremembe, napetost v določenih delih ali sproščenost mišic. Začutimo stik s tlemi, zaznamo okolico in odpremo oči.

V času, ko smo več doma, uvedemo način umirjanja kot redno prakso. Tako bomo lažje postopali v primerih nesoglasij v družini in spremljajočih močnih čustev.

2. Pogovor o spremembah družinskega življenja

Uporabimo lahko različna teme. Na primer:
- Kakšni bodo izzivi družinskega življenja v tej situaciji (npr. običajno ne preživljamo toliko časa doma in v takšnem številu, zato bo potrebno omogočiti vsakemu članu svoj »mir«)
- Kako smo živeli do sedaj (npr. zakaj je pomembno skrbeti za imunost z zdravo in uravnoteženo prehrano, se ukvarjati s športom, si vzeti trenutek zase, ustvarjati)
- V čem je vsak od družinskih članov še posebej dober in kako lahko s to prednostjo sedaj pomaga (npr. bolj občutljiv član družine naj skrbi za opozarjanje, ustvarjalni člani naj predlagajo aktivnosti, duhoviti člani naj poskrbijo za smeh, digitalno spretni naj ostale člane seznanjajo z možnostjo digitalnega stika s svetom itd.)
- Kakšne so skrbi in pričakovanja ter vloge vsakega od članov (npr. skrbi, povezane s strahom pred izgubami bližnjih, pričakovanja v povezavi s pomanjkanjem bližine prijateljev itd.)

3. Pogovarjamo se s svojim bližnjim na ustrezen in starosti primeren način

Bodimo iskreni glede svojih razmišljanj in občutkov. Samo z iskrenostjo lahko ohranimo zaupanje v odnosih. Strah lahko pomagamo obvladati tudi s tem, da osebna higiena in spremembe utečenega neprimernega vedenja (npr.: točenje goriva, plačevanje z gotovino in kartico itd.) postanejo možnost nadzorovanja okužbe.

Pri otrocih uporabljamo konkretne razlage (npr. kako naj si umiva roke, kdo so ranljive skupine v bližnji okolici, slikovite razlage delovanja virusa: https://www.youtube.com/watch?v=R-JbDMYmAQM). V pomoč so dnevne navade, določen ritem, kar lahko na novo ustvarimo ter utrjujemo že utečene dobre rutine. Struktura dogajanj namreč omogoča občutek varnosti, kar je v tem trenutku zelo pomembno zagotavljati. Z otroki se pogovarjamo o prostočasnih aktivnostih: kaj bodo počeli, skupaj z njimi načrtujmo in jim pomagajmo, da bo prosti čas, ki ga bodo preživeli doma, kakovosten in ustvarjalen. Razvojna psihologinja dr. Umekova poudarja, da se je z otroki zdaj treba posebej veliko pogovarjati in jim razložiti, da se zaradi virusa ne moremo objemati, prijemati, delati v skupinah, obiskovati prijateljev, starih staršev. Njihovo pripravljenost, da sprejmejo te spremembe, pa jim lahko osmislimo kot njihovo pomoč v trenutnem položaju. Svet mlajših otrok je zelo »drobčkan«, zato je pomembno, da se z njimi pogovarjamo o članih družine in ne o državah in globalnem dogajanju. Informacije o globalnem dogajanju jih lahko samo vznemirjajo in jih ne morejo ločiti od fantazijskega sveta. Več o tem, kako se pogovarjamo z otroki, lahko najdete na sledeči povezavi:https://casoris.si/kako-govoriti-o-koronavirusu/.

S starejšimi odraslimi in starostniki bodimo potrpežljivi, ponavljamo razlage in pomagajmo razmišljati o njihovih utečenih vedenjih, ki jih lahko nepremišljeno izpostavijo okužbi (npr: vsakodnevno zahajanje v sosednjo trgovino po drobnarije je marsikateremu starejšemu edini družabni dogodek dneva, povezava z družbo.) Spreminjanje navad je za starejše veliko težje, potrebujejo nežno in dobrohotno opominjanje. Strogost ali grožnje, kaj se bo sicer zgodilo, nimajo toliko učinka kot potrpežljiva in vztrajna sočutna razlaga. Sicer pa se starejšega z grožnjami poslabšanja zdravja in smrtjo marsikdaj sploh ne prestraši. Lahko nam bo odgovoril: »No, saj je čas, da grem, kar naj se zgodi, pusti mi moje veselje.«

Ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, so lahko sedaj bolj negotovi in s tem dovzetni za poslabšanje duševnega stanja. Pomembno je, da jih podpiramo in razumemo; tako kot so v običajnem ritmu življenja njihovi odzivi drugačni, bodo verjetno tudi sedaj. V tem trenutku povežimo vsa spoznanja, ki so se nam pojavila v življenju - sedaj lahko vplivajo na našo človečnost. Na preizkušnji je naša povezovalnost in skrb za drugega - ne le v družini, tudi za neznanca.

Vir: CZDO Posavje ZD Sevnica, foto: S. R.
« Nazaj na seznam
»