Okrogla miza GZ Brežice: problematiko intervencijskih površin je treba začeti reševati

Na prvi novembrski četrtek je Gasilska zveza Brežice v svojih prostorih organizirala okroglo mizo na temo dostopnih in intervencijskih poti ter intervencijskih površin. Nanjo je povabila predstavnike intervencijskih in drugih služb, ki so kakor koli povezane z zagotavljanjem varnosti prebivalcev.

Kot je uvodoma povedal predsednik GZ Brežice Herman Premelč, gasilci ugotavljajo, da postajajo intervencijske poti in postavitvene površine vedno ožje, zanje težko prevozne, intervencijske površine tudi zasedene, največkrat s parkiranimi avtomobili, včasih celo neuporabne. »Na GZ Brežice smatramo, da moramo pristopiti k reševanju tega problema, zato smo tudi organizirali okroglo mizo,« je dejal. Omenjeno problematiko je nato predstavila pomočnica poveljnika GZ Brežice za preventivo Sandra Zupan. Pojasnila je, da interventne poti gasilci pri intervenciji uporabljajo za prenosno in prevozno opremo, ki glede na svojo velikost in težo potrebujeta ustrezne površine ob vsakem objektu. »Gasilsko avto lestev je treba postaviti v ustrezno in neposredno bližino zgradbe, pri kateri imamo intervencijo, ne glede na to, čemu je lestev namenjena, bodisi gašenju bodisi reševanju. Če z njo ne moremo dostopati do objekta, kjer se intervencija izvaja, je seveda neuporabna,« je poudarila. Pri interventnih poteh so dovozi za gasilska vozila in dostopi za gasilce v zgradbo določeni s standardi, ki jih je treba upoštevati že pri samem načrtovanju prostorskega območja zgradbe in vseh dostopov do nje, je še navedla. »Tu se nam pojavljajo določeni problemi pri urejenosti površin na terenu v sklopu intervencij, predvsem so to nedostopnost vozil in opreme do samega objekta, neurejena površina za interventno vozilo ob objektih, predvsem v primeru večstanovanjskih zgradb, industrijskih objektov pa tudi trgovskih objektov, kjer površine, kamor naj bi gasilci oz. vsa ostala interventna vozila dostopala, velikokrat zasedajo vozila, nadalje neprimerna nosilnost tal, gosto strnjena naselja – predvsem tam, kjer so zgradbe ena ob drugi, zraven mogoče še cesta in ovinek, z našimi velikimi gasilskimi vozili ne moremo priti mimo in se prebiti do intervencijskega objekta, pri tem je zelo pomembna tudi urejenost okolice, pogosto se zgodi, da dostopnost do objekta ovira ne obžagano drevje oz. so dostopne poti zarasle, nadalje težave povzroča tudi neprimerna širina ceste ali poti ter neprimerno parkiranje vozil,« je naštela Zupan. Omenila je tudi, da so gasilska vozila s cisterno težka nad 15 ton, izdelujejo se na podvozjih tovornih vozil, ki so vse širša in višja, tako da na poti na kraj intervencije potrebujejo dovolj prostora.

Problem predstavljajo večstanovanjske stavbe

Med vožnjo na intervencijo lahko po njenih besedah gasilci naletijo na razne ostale ovire v prometu (npr. spremenjena prometna ureditev, ki še dodatno oteži čas dostopa do intervencije, neugodne vremenske razmere itd.). »Priporočljivo je, da lokalni gasilci poznamo samo pot do zgradbe in seveda tudi samo zgradbo, v kateri je treba izvajati intervencijo, saj lahko tako prihranimo tiste dragocene minute, ki so potrebne za reševanje življenj,« je poudarila. Razložila je pojme, kot so dostopne poti, dovozne poti, postavitvene površine in delovne površine. »Pogosto imamo težave pri dostopih na naših intervencijah. Praviloma bi moralo biti upoštevano, da so postavitvene površine proste, brez objektov, dreves, vozil, ki jih po navadi občani puščajo ob objektih. Problem so večstanovanjske zgradbe, bloki, kjer je vse zelo strnjeno in prebivalci parkirajo tam, kjer imajo možnost,« je navedla. Med ovirami na površinah je izpostavila stebričke, zapornice in cvetlična betonska korita. »Dokler to odstranimo in pridemo čim bližje do objekta, da lahko izvedemo intervencijo, potrebujemo kar nekaj časa. Po navadi se že na poti na intervencijo pozanimamo in pripravimo, da takoj ko prispemo na kraj, te ovire odstranimo, pogosto nam pri tem pomagajo tudi čip kartice oz. daljinci. Če pa tega nimamo oz. nismo seznanjeni, naša intervencija časovno poteka z zamikom ali moramo razviti toliko več cevi za gašenje,« je razložila Zupan.

Zaključila je, da nekatere intervencijske površine niso v skladu s potrebami in so na napačnih mestih, veliko objektov tudi nima označenih intervencijskih površin, zavarovanje s preprekami je treba urediti v skladu z obveščanjem intervencijskih služb, parkiranje na dovoznih, dostopnih, postavitvenih in ostalih intervencijskih poteh je seveda prepovedano, pri čemer vidijo rešitev v tem, da je treba osveščati uporabnike, skrbeti za urejenost in utrjenost dovoznih poti, da gasilci v primeru intervencije s tem nimajo problemov in pridejo nanjo v čim krajšem možnem času, tako kot je po načrtu za aktiviranje predviden čas prihoda na intervencijo. »Ob izvajanju operativnih taktičnih vaj vseh gasilskih enot GZ Brežice skušamo te probleme v fizični obliki na kraju dogodka reševati, pri čemer želimo omogočiti, da to poteka na čim lažji način in predvsem s komunikacijo z vsemi interventnimi službami in GZB ter obveščanjem najbližjih lokacijskih gasilskih enot,« so bile njene zaključne besede.

Pred leti se je na vaji v Trnju pokazala velika težava

V nadaljevanju so o izkušnjah intervencijskih služb spregovorili Jure Krošl (poveljnik PGD Brežice), ki je na primeru gasilske vaje v Trnju izpred nekaj let pokazal, da je bilo zaradi parkiranih avtomobilov na ulici nemogoče uporabiti gasilsko avto lestev in posledično intervenirati, prav tako je opozoril, da si vedno več prebivalcev vgrajuje protivlomna vrata, ki otežujejo dostop gasilcev do tistih, ki potrebujejo pomoč; Jožica Iljaž, vodja reševalne službe ZD Brežice, ki je omenila, da njihovo delo oz. hitro reševanje otežujejo »firbci«, ki se jih v primeru nesreče hitro nabere na kraju dogodka; ter policist Aleš Lorber s PP Brežice, ki je dejal, da za samo policijo niso toliko problem proste intervencijske poti kot to, da imajo predvsem gasilci in reševalci omogočen dostop do mesta intervencije.

Primer dobre prakse je SB Brežice

Poveljnik GZ Brežice Darko Leskovec je izpostavil, da ta problematika ne bo rešena čez noč, želi pa si, da bi se na podlagi opažanj ostalih predstavnikov sil zaščite in reševanja skupaj dogovorili za neko pot oz. platformo, po kateri bodo problematiko evidentirali in jo seveda tudi reševali naprej. Omenil je primer dobre prakse – Splošno bolnišnico Brežice. Skupaj s CZ občine Brežice in podjetjem Posavc d.o.o. so izvedli operativno-taktično vajo reševanja z Interne II in vse tisto, kar so ugotovili v analizi, se je potem uresničilo, saj imajo sedaj urejene intervencijske površine. Na drugi strani pa so zelo pereči problemi, Leskovec je naštel bloke v Trnju in na Maistrovi ulici, celotno Cesto prvih borcev, MC Brežice, Škalerjevo ulico itd. »To so problemi, s katerimi se srečujemo, a jih ne moremo rešiti. Stavbe so visoke, intervencijskih površin ni, prav tako dovoznih poti. Pred tremi leti smo izvedli vajo na Maistrovi in ponazorili, da se je stanovalka rešila tako, da je iz šestega nadstropja skočila skozi okno,« je pojasnil.

Molan: Veliko bo odvisno tudi od lastnikov stanovanj

Župan Ivan Molan je izrazil bojazen, da bo stanje v občini še slabše, kajti predvsem v primeru blokov oz. večstanovanjskih stavb bo v kratkem prišlo do določanja funkcionalnih zemljišč in župan je prepričan, da lastniki stanovanj ne bodo razmišljali o tem, kako bi si zagotovili intervencijske poti, ampak vse kaj drugega (npr. garaže, utice). »Na občini se s tem precej ukvarjamo in razmišljamo, da bo treba kmalu sprejeti OPPN ali kaj podobnega – seveda pričakujemo, da bodo pri tem lastniki pokazali interes za sodelovanje –, drugače si bodo funkcionalna zemljišča uredili po svoje in ne bo več možnosti za intervencijske površine.« Ob tem je tudi izpostavil, da ne morejo ljudje kar pričakovati, da bodo imeli privatna parkirišča na javnih površinah. Dodal je, da če ne bodo vse pristojne službe stopile skupaj, bo prišlo do nejevolje med ljudmi. Ker je problem z zagotavljanjem intervencijskih površin tudi pri nekaterih javnih (državnih ali občinskih) objektih, pa je zagotovil, da bodo preverili, kaj se da še izboljšati oz. spremeniti, in to tudi izvedli.

Vodja oddelka za prostor mag. Urška Klenovšek je ob tem navedla aktualen primer reševanja statusa funkcionalnih zemljišč v Stari koloniji (župan je, navezujoč se na to temo, predlagal, da bi bilo treba povabiti tudi predsednico sveta KS Brežice) in še povedala, da imajo z vsemi prostorskimi akti pokrito zahtevo, da morajo biti zagotovljene intervencijske poti in omogočen dostop intervencijskim vozilom. »Sedanja problematika parkiranja ob večstanovanjskih objektih je nastala, ker so bile stanovanjske stavbe zgrajene v časih, ko so bili še povsem drugi gradbeni normativi. Jo bo pa treba vsekakor reševati, pri čemer bomo kot občina zagotavljali podporo, veliko pa lahko po mojem mnenju naredijo tudi upravniki večstanovanjskih objektov,« je dejala.

Odzivi in videnja ostalih udeležencev okrogle mize

Direktor podjetja Posavc Ivan Vogrinc je pozdravil sklic okrogle mize, da so se na enem mestu zbrali vsi tisti subjekti, ki lahko kaj storijo za izboljšanje požarne in druge varnosti v mestu Brežice in drugod po občini. Pogrešal je sicer še kakšnega projektanta in nekoga z upravne enote, ki izdaja gradbena oz. uporabna dovoljenja. »Marsikateri požar se da že preventivno preprečiti, škodo pa zmanjšati in obvarovati ljudi s pravilno evakuacijo,« je dejal.

Reševalec Primož Hribšek iz NMP ZD Brežice je naštel kar nekaj težav, s katerimi se srečujejo reševalne ekipe, npr. v blokih ponekod ni dvigal ali pa so ta zelo majhna pa tudi stopnišča so zelo ozka za prenos oškodovanca ali obolele osebe iz višjih nadstropij, reševalno vozilo mora pogosto čakati pri spuščenih železniških zapornicah, nevarni cestni odseki itd.

Bojan Bogovič iz podjetja Domtim, ki je upravnik večstanovanjskih stavb v Trnju, na Maistrovi in v Stari koloniji v Brežicah, je povedal, da so si nekatere stavbe v resnici že določile funkcionalna zemljišča, in predlagal, da bi se ustanovila delovna skupina, ki bo aktivno reševala nastalo problematiko.

Darko Ferlan s Komunale Brežice se je dotaknil področja upravljanja občinskih cest in v bodoče tudi javnih poti, kjer bodo skrbeli za prevozno dostopnost. Nekatere ceste oz. poti so precej zaraščene, drevje sega ponekod že tako na cesto, da ovira pretočnost prometa in posledično tudi vozila na intervencijah. Dejal je, da so že začeli akcijo obžagovanja in odstranjevanja teh dreves in grmovja v severnem delu občine ter bodo s tem nadaljevali tudi po vseh drugih poteh v občini. Kot upravljavci javnih površin v Brežicah pa bodo po njegovih zagotovilih tudi pozorni, če bo treba kaj odstraniti, da bodo intervencijske poti na teh površinah res dostopne.

Leskovec je na koncu izrazil upanje, da so z okroglo mizo le naredili korak naprej in bodo, tudi z morebitnim ustanavljanjem določenih komisij, problematiko, zaradi katere so se zbrali, reševali na ravni KS, pri tem vse težave evidentirali, posamezna KS pa bo tista, ki bo o tem obveščala občino oz. oddelek za prostor. »Pomembno je, da bomo začeli to problematiko reševati, in ko se bomo čez leto dni spet srečali, skušali ugotoviti, ali smo naredili kak napredek po tej poti,« je sklenil okroglo mizo.

R. R.

#povezujemoposavje