Oktober je čas za 'razmišljanje naprej'

Oktober je znan kot preventivni mesec, torej čas, ko razmišljamo, kako kar najbolje poskrbeti za različne vidike osebne in materialne varnosti. Leto se izjemno hitro vrti, zato si, četudi hitite z njim in delujete že kar na nekem 'avtopilotu', vzemite vsaj ob hladnejših večerih nekaj časa, da premislite, kje na vas in vaše ljube prežijo izzivi, težave, bodisi doma, v prometu, osebno bodisi v skupnosti. Zapišite, kaj bi radi izboljšali, in pristopite aktivno k iskanju rešitev, storitev, strokovnjakov. Namige za obilo koristnih strokovnjakov najdete na tematskih straneh Varnost na prvem mestu v zadnji številki Posavskega obzornika. Mi pa se po seriji zaskrbljenih klicev in vprašanj bralcev v zadnjih dneh posvečamo opozorilom na aktualne spletne prevare. Povsem zlahka namreč Posavci vseh generacij padejo v nemilost spletnih goljufov.

Na opozorila iz občinstva smo pozorni že dlje časa. Tiskani časopis z vidika varnosti namreč predstavlja drugačno okolje kot splet: bralec naše oglase vidi, jih prebere, nato pa se v miru in sam odloči, ali bo stopil v stik z oglaševalcem, obiskal neko prodajno mesto. Tako pri tem ni izpostavljen neposrednim povezavam na lažne spletne strani, ne srečuje se z avtomatiziranim zbiranjem podatkov, množico ponarejenih profilov in podobnih načinom, ki jih spletni goljufi uporabljajo za pridobivanje osebnih in finančnih podatkov. Pa vendar so naši bralci vsak dan več ur tudi na spletu, kjer poleg naše spletne strani uporabljajo družbena omrežja, preko spleta kupujejo in prodajajo. Ob začetku pisanja prispevka o varnosti na spletu smo med petdesetimi bralci naredili hitro kratko anketo o spletnih prevarah. Kar 72 % bralcev je odgovorilo, da so bili že oškodovani in postali žrtev spletne goljufije, medtem ko jih je le 20 % goljufijo pravočasno prepoznalo. Številke so nas dodatno zaskrbele, zato izpostavljamo nekaj anonimiziranih primerov oškodovanih, v želji, da se vam nikoli ne zgodi kaj podobnega.

Super popust, a prazen paket

»Naročila sem izdelek na spletu, spomnim se, da je bil super popust na Facebooku in res na videz zelo uporabna stvar. Prav dala sem še plačilo po povzetju, da bi bilo ja varneje, ker vem, da se prevare dogajajo, torej da nisem vnesla bančnega računa. Dostavljavec res prinese, jaz sem plačala, potem pa odprla približno čez dve uri. Notri ni bilo želenega izdelka, podjetja pa nisem mogla več izslediti, tudi spletna stran je izginila!« pove bralka. Znano? Ali menite, da je preprosto nemogoče? Pa je mogoče – ko kupec plača in izroči denar dostavljavcu, je storitev prevoza opravljena. In čeprav je v paketu nato nek kos kartona ali celo samo neka manjša škatla, dostavna služba denarja menda ne sme zadržati ali vrniti, saj ga mora po pogodbi posredovati pošiljatelju. Podjetje denar dobi, nato pa, ko se nabere kritična masa prijav, goljufi spletno stran zaprejo, kmalu pa odprejo novo s povsem drugim imenom in enakimi izdelki, ki prežijo na nove žrtve.

Vi doma, dvig pa medtem na bankomatu v tujini

»Poklicali so me po telefonu, da mi predstavijo neke nove oblike naložb, finančnih. Nič ne vem, da bi klikal, nič potrjeval, ampak nekako so vdrli v telefon, ni mi jasno kako, naenkrat mi je izginilo tisoč evrov težko privarčevanega denarja. Potem ti nihče zares ne more pomagati, povsod so 'štorasti' s tem, na policiji, na banki ... ker naj bi jaz avtoriziral to transakcijo. Pa je nisem, ampak temu očitno ne moreš priti do dna in ostaneš sam s svojimi težavami ter stisko,« zaupa bralec. Kako je prišlo do oddaljenega dostopa, seveda nihče ne ve, dejstvo pa je, da je bil kasneje viden v spletni banki dvig na bankomatu v tujini, čeprav je bil bralec ves čas v Posavju. Te investicijske prevare se zgodijo izjemno hitro, običajno v nekaj sekundah denar odteče na bančne račune v tujini ali pa se takoj pretvori v kriptovalute preko lažnih, zlorabljenih borz. Težava je, da se sledljivost denarja tako v trenutku izgubi. Najpogosteje je pri tovrstnih goljufijah težava, da goljufi žrtve po telefonu nagovorijo k namestitvi programov za oddaljen dostop, z njimi pridobijo popoln nadzor nad napravo ter neposreden dostop do mobilne banke. Zato nikoli in pod nobenim pogojem na zahtevo neznanca po telefonu ne nameščajte aplikacij za oddaljeni dostop ali nadzor naprave.

Človek, ki izgubi denar, največkrat gre za starejše, pa ni le materialno oškodovan, sooči se tudi z občutki globokega sramu, kako je lahko tako nasedel, kar zelo pogosto vodi v izolacijo in strah pred očitki 'pametne okolice', češ, kako je lahko bil tako naiven. Dejstvo je drugačno – tak človek je bil žrtev prefinjene psihološke manipulacije.

Zanemarljivo doplačilo za prevzem paketa

V naslednjo zgodbo bi se lahko ujel vsakdo, sploh v naglici. Mlada bralka opiše: »Pričakovala sem paket in na hitro kliknila, kar ne bi smela.« Na telefon je prejela obvestilo preko aplikacije Viber: paket, ki ga je nestrpno pričakovala, naj bi nekje obtičal, za dokončno dostavo pa je bilo treba doplačati dober evro. Povezava je delovala legitimno, grafična podoba je bila enaka dostavni službi, brez oklevanja je kliknila in potrdila transakcijo. A ta neznaten znesek je bil le vaba in mikro transakcija, s katero so goljufi preverili veljavnost kartice in dostop do njenega bančnega računa, nato pa v nekaj sekundah izvedli nepooblaščen odliv denarja. Zgodba te Posavke je del premišljene industrije kibernetskega kriminala, ki v Sloveniji vsakodnevno izkorišča zaupanje ljudi do komunikacijskih kanalov, kot so Viber, WhatsApp in tudi SMS-sporočila. Prevaranti torej računajo na našo ujetost v vsakodnevnem hitenju. Pošljejo na tisoče SMS-ov ali Viber sporočil naenkrat na naključno generirane slovenske telefonske številke, in ker danes skorajda vsakdo pričakuje nek paket, je možnost uspeha tega pojava – lažnega predstavljanja ali 'phishinga' – izredno velika. Naši možgani pa, ker pričakujemo paket, pač ne pomislijo, da gre za prevaro.

Prodajala je rabljena otroška oblačila, a izgubila ogromno denarja

»Od punce imam zelo lepo ohranjena oblačila in za nekaj evrov sem se jih odločila prodati. Objavila sem oglas in že kmalu se je preko WhatsAppa javil kupec ter mi ponudil, da mi znesek nakaže takoj, da pa bo on kril poštnino preko DPD ali Pošte Slovenije. Jaz pa naj kliknem na poslano povezavo, da bom vnesla podatke o kartici, na katero naj dobim nakazilo. Sploh nisem pomislila, da bi se lahko zgodilo kaj slabega, zato je bil šok toliko večji,« pojasni bralka. A bančna kartica nam nikoli ne služi za prejem denarja – za prejem nakazila namreč prodajalec potrebuje le številko bančnega računa (IBAN), z avtorizacijo kartice pa omogočite goljufom, da vam izpraznijo račun.

Število prevar narašča iz dneva v dan

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) naj bi vsak mesec zabeležil več sto prijav prodajalcev, ki so jim goljufi preko WhatsAppa ali Viberja poslali lažno povezavo do kurirske službe (DPD, Pošta Slovenije, DHL). Prav tako naj bi dnevno na desetine ljudi nasedlo in vneslo podatke kartice za 1 ali 2 evra doplačila, goljufi pa jim s kartice odlijejo med 300 in 2.000 evrov ali pa mimogrede izpraznijo celoten limit na kartici. Povprečna škoda pri posamezni prijavi investicijske prevare po podatkih SI-CERT in Policije v zadnjih letih presega 10.000 evrov na žrtev, nemalokrat pa gre za izgube celotnih prihrankov. Vendar večina prevaranih naj spletnih goljufij sploh ne bi prijavila policiji! Pri manjših zneskih menijo, da se niti ne izplača prijaviti, imajo veliko težav z zaupanjem institucijam, saj slišijo za primere, ko se 'nič ni zgodilo potem, ne s strani banke ne policije'. Da so na tekočem z zlorabami, prijave dogodkov zbira spletni center Varni na internetu – SI CERT na e-poštnem naslovu cert@cert.si, a zgodbe so jasen klic, da potrebujemo sistemske spremembe, ki so na svetu že prisotne. Marsikje imajo že obvezno vračilo denarja s strani bank, avtomatsko blokado operaterjev in medinstitucionalno ukrepanje v realnem času, medtem ko pri nas kaže, da je v večini primerov na žalost v veljavi še vedno sistem 'kriv si si sam', saj banke hitro izhajajo iz domnevne malomarnosti posameznika; banke, operaterji in policija delujejo ločeno, operaterji pa omogočajo prejemanje prevarantskih klicev iz tujine.

Prevar je še veliko, naraščajoče tudi za podjetja, ki so nesrečne tarče, zato bomo morali o tej tematiki še veliko osveščati. Narašča občutek, da je vsak klik potencialna past. In čeprav zaenkrat klasični papir, ki ga držite v rokah, ostaja nekakšno zatočišče varnosti in miru, moramo skupaj vztrajati, da se v boju proti spletnim goljufijam povežejo vsi sektorji in na prvo mesto končno postavijo zaščito uporabnika.

M. M.

Prispevek je objavljen na tematskih straneh Varnost na prvem mestu v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje