Časopis za pokrajino Posavje
8.04.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Osebna zgodba o soočanju s koronavirusom

Objavljeno: Nedelja, 22.03.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
ZD, vstopna točka (11)

Ob sumu na koronavirus je potrebna osamitev.

V petkovem elektronskem sporočilu je bilo zapisano, da je v Sevnici sum prve obolele osebe s koronavirusom. Podatek je bil v sobotnem dopoldnevu uradno potrjen, danes pa je na enem izmed družbenih omrežij Aljaž Vilčnik delil zgodbo in velikodušno dovolil objavo na spletni strani Posavskega obzornika. »Če bo pomagalo ljudem, je dobrodošlo,« je pojasnil.

POTRJEN SUM NA KORONAVIRUS

»Moja partnerka in sodelavka Tina je bila na testiranju ta četrtek in je pozitivna. Izvedeli smo včeraj zvečer in takoj obvestili vse, s katerimi smo bili zadnjih 14 dni v stiku,« se začne zapis, ki se nadaljuje z opisom simptomov: glavobol, bolečina v sklepih, rahla vročina, kašelj, poln nos. Po treh dneh se ji je stanje izboljšalo, a peti dan se ji je stanje malo poslabšalo – začelo jo je boleti v pljučih in imela je rahlo oteženo dihanje. »Podobno je tudi z menoj. Tri dni glavobola, tesnoba v pljučih. Od včeraj malo bolj izražena bolečina v pljučih in vročični občutek. Prej sem glavobol in bolečino v prsih pripisoval strahu pred situacijo. Prihodnost za vse, ki delamo v gospodarstvu, je, milo rečeno, negotova. Poleg Tine smo zboleli tudi ostali člani. Vse tri hčerke z milimi znaki - nizka vročina, malo glavobola, rahle bolečine v pljučih. Če ne bi bilo te panike, ne bi niti vedeli, da smo bolni,« nadaljuje in pojasni, zakaj je ta del pomemben – ker bi bil s temi bolečinami brez problema sposoben delati cel dan ter tako nevede okužiti kogarkoli! »Zato je tako pomembno ostati doma,« poudari.

KRONOLOGIJA DOGAJANJA

»Prve znake bolezni je kazala srednja hči. Zadnji dan šole, v četrtek zvečer je tožila o bolečinah. V petek so ostale vse tri hčere doma. K sreči smo že prej odredili izolacijo od babice in dedka. Štiri dni za njo je zbolela Tina in pet dni kasneje še vsi ostali. Tudi v službi smo imeli prvi primer 12 dni nazaj. Sodelavca so poslali na testiranje. Pripravili smo se na karanteno, vendar je bil test negativen. Ko je zbolela druga sodelavka, ki ni bila v nobenem stiku s prvim sodelavcem, testiranje ni bilo več možno. Jasno, prednost imajo hudo bolni, zdravstveni delavci in kritične skupine,« se spominja Sevničan. »Vsi bolni imajo ista navodila. Ravnajte kot, da je koronavirus! In tako smo ravnali. V službi smo se oddaljili drug od drugega, kolikor je to mogoče, zagotovili razkužila vsem zaposlenim. Prepovedali obiske in skušali ravnati pametno. Služba – dom, z nujnimi postanki v trgovini dvakrat in lekarni enkrat. Ko sta sredi tega tedna zbolela še dva sodelavca, oba za podobnimi simptomi, smo bili močno v dvomih ali res ne gre za koronavirus. Velika hvala zdravnikoma, ki sta slišala našo stisko in omogočila testiranje Tine, vsi ostali nismo bili testirani. Brez tega bi v ponedeljek verjetno nadaljevali z delom, pač vzameš Lekadol in greš dalje, saj zapreti podjetje je resnično težka odločitev. Veliko družin je pač odvisnih od podjetja in skrbi nas za prihodnost, a od diagnoze naprej ni dvoma. Podjetje zapiramo za najmanj 14 dni,« predstavi odločitev, zakaj je podjetje zaprlo vrata. »Prej je bila ta bolezen blizu, a nekako daleč. Samo eden v Posavju, prisoten še drug virus, manj kot 3 % testov pozitivnih ... Torej je zanesljivo nekaj drugega, smo verjeli … Sedaj dvomov ni več. Bolezen je med nami. In ne med dvema, ki imata pozitivno diagnozo. Med veliko, veliko več ljudmi, čeprav se to ne ve. Zato pazite se, oddaljite se od drugih, uporabite naše izkušnje in bodite pametnejši,« še svetuje in zaključi v upanju, da je uspel z zapisom pojasniti, zakaj naj ostanemo doma – če le lahko, kajti so poklici, v katerih zaposleni z veliko predanosti in odgovornosti za skupno dobro skrbijo za nas.

S. R.
« Nazaj na seznam