Petra Majcen: V času covida je bilo največje breme na ramenih farmacevtov

Magistra farmacije Petra Majcen, ki deluje kot farmacevtska svetovalka v ZD Sevnica in ZD Krško, že več kot desetletje uspešno vodi Turistično društvo Šentjanž, v katerem njena aktivna vloga omogoča razvoj turizma in kulture na območju njene domače krajevne skupnosti in širše. Dobre sadove daje tudi njeno delovanje v Zavodu MUK Qra, kjer skupaj s sevniško slikarko Jerco Šantej pripravljata odmevne likovne delavnice in prireditve, aktivna je tudi kot članica Sveta KS Šentjanž. Njena sreča, veselje in ponos sta hčerka Iza in sin Tit.

Če se ozreva v vaše otroštvo in mladost, česa se najraje spominjate?
Imela sem zelo lepo in brezskrbno otroštvo ter mladost. Najraje se spominjam dolgih, vročih in brezskrbnih poletij, ko smo s sosedovimi otroki večino dneva preživeli nekje na prostem, se vozili s kolesi, junija nabirali borovnice, avgusta hmelj in tako zaslužili kakšen dinar, se hodili kopat v Rusovco, kot smo imenovali zajetje na Hinji, ki so ga naredili domačini nam otrokom v veselje ter se seveda za deset dni zapeljali s starši na morje. Poletja niso bila tako peklensko vroča, kot so danes, kar je dalo temu obdobju v letu drugačen čar, kot ga imajo poletja danes.

Po zaključeni gimnaziji ste izbrali študij farmacije, zakaj?
Velik vpliv na mojo odločitev glede študija je imela teta Nika, ki je diplomirani inženir kemije in v času šolanja na novomeški gimnaziji, na kateri sem obiskovala naravoslovni oddelek, sem med šolskimi počitnicami tudi za kakšen teden ali dva odšla na počitniško delo v farmacevtsko podjetje Krka. Ko se je bližal čas odločitve glede študija, mi je teta svetovala, naj čiste kemije ne grem študirat. Tetina prijateljica, farmacevtka, mi je predlagala farmacijo, ker študij obsega tako kemijo kot biologijo, znanje iz medicine … In sem šla.

Ali ljudje, ki prihajajo v lekarno po predpisana zdravila na recept, želijo ob tem tudi vaš nasvet, mnenje; imate morda na voljo poseben prostor za pogovor?
Delo farmacevta v lekarni je naporno, čeprav se marsikomu morda ne zdi tako. Farmacevti v lekarnah smo našim uporabnikom na voljo praktično ves čas. To je še posebej prišlo do izraza v času epidemije, ko so bili zdravstveni domovi praktično zaprti in ko je nekdo zbolel ali pa mu je zmanjkalo zdravil za kronično terapijo, je seveda prišel po rešitev v lekarno, kam pa drugam. Mislim, da smo takrat veliko breme odnesli farmacevti v lekarnah, a je bilo to premalo opaženo. Ja, ljudje se na nas obračajo z najrazličnejšimi vprašanji in težavami, od katerih je marsikatera nerešljiva za pultom, ko smo mi in naši uporabniki pod pritiskom vrste za njimi. Poleg tega je nemalo vprašanj intimnih in neprimerno jih je reševati z občinstvom v ozadju. V ta namen imamo v lekarni za to namenjen prostor za svetovanje, kjer se z bolnikom lahko farmacevt pogovori na samem. V tem prostoru se izvaja tudi storitev pregled uporabe zdravil, ki jo izvajamo farmacevti s pridobljeno kompetenco za opravljanje te storitve. Farmacevt po poglobljenem pogovoru bolniku svetuje glede pravilne in varne uporabe zdravil, mu svetuje, kako mora zdravila vzeti glede na hrano, preveri, če pravilno uporablja, na primer, vdihovalnik za zdravljenje astme, na koncu pa izdela kartico zdravil, ki je priročen pripomoček pri jemanju zdravil doma, pripomoček svojcem pri pripravi dnevne terapije ali pa zelo koristen pripomoček ob obisku urgence ali bolnišnice.

Kaj nudi farmakoterapijski pregled?
To je nadgradnja pregleda uporabe zdravil. Storitev je plačana s strani ZZZS in do nje ima dostop vsak na podlagi delovnega naloga, ki ga izda zdravnik. Na ta način je farmacevt vključen v zdravstveni tim v zdravstvenem domu. Pred časom sem kot prva v Posavju s pridobljeno kompetenco za izvajanje farmakoterapijskega pregleda to storitev izvajala v ZD Brežice, sedaj jo tam izvaja druga kolegica, ki prav tako prihaja iz Lekarne Sevnica, sama pa to izvajam v ZD Sevnica in ZD Krško. Zaenkrat sva s kolegico Melito Stopar Zeme edini v Posavju s pridobljeno tovrstno kompetenco. Slednje je zagotovo zasluga vodstva naše lekarne in direktorice Irene Groboljšek Kavčič, ki je poleg ostalega zelo vizionarsko naravnana oseba in odprta za izobraževanja in priložnosti, ki jih nudi zaposlenim in mi jih s pridom izkoriščamo.

Brez recepta lahko kupimo različna prehranska dopolnila, vitamine, minerale in podobno, a to niso zdravila, pač pa živila, katerih namen je dopolnjevati prehrano – ali se kupci pred nakupom posvetujejo z vami zaradi varne uporabe?
V lekarni so uporabnikom seveda na voljo tudi najrazličnejša prehranska dopolnila. Veliko tistih, ki se za nakup le-teh odločijo priti v lekarno, seveda ob nakupu pričakuje tudi strokoven in objektiven nasvet, ki ga v najrazličnejših drogerijah in na internetu ne dobi. Prednost obiska lekarne ob nakupu prehranskih dopolnil je tudi to, da farmacevti poznamo ostalo kronično terapijo posameznika oz. to lahko preverimo in imamo znanje o tem, katera prehranska dopolnila lahko vstopajo v interakcije z zdravili, ki nikakor niso zanemarljive. Me pa žalosti, da vedno več ljudi verjame najrazličnejšim internetnim strokovnjakom, razpravam na forumih, nasvetom kolegic na družabnih omrežjih ali pa sosedam in so po drugi strani nezaupljivi do nasveta, ki ga dobijo v lekarni od strokovnjaka. Narobe svet, res.

Na tržišču so tudi homeopatska zdravila, kaj menite o njih?
V lekarni so na voljo homeopatska zdravila za lajšanje akutnih težav, kot so npr. simptomi ob prehladnih obolenjih, težave ob izraščanju zob pri malčkih, lajšanje težav ob menopavzi in tako naprej. Sama sem zelo realen človek in verjamem tistemu, v kar se prepričam sama, kar vidim, kar lahko primem. Priznam, da sem bila do homeopatije v začetku zelo nezaupljiva in vanjo nisem verjela. Da homeopatija deluje, sem začela verjeti, ko me je nekoč neka redna obiskovalka lekarne prosila, da poiščem homeopatsko remedijo za njenega moža s kroničnim zaprtjem ob mnogih pridruženih boleznih, ker od klasičnih zdravil res ni več nič pomagalo oz. sta se trudila iz dneva v dan. Takrat sem ji iz Avstrije priskrbela remedijo, ki pri nas še ni bila registrirana in je po nekaj dneh čudežno pomagala, česar še sama nisem mogla verjeti. Drugi uspeli poizkus je bil na lastnih otrocih, ko so jima izraščali prvi zobki. Ja, homeopatija ja, če se posameznik želi zdraviti na ta način, ampak po tem, ko se pri zdravniku izključijo vsa morebitna druga ozadja nekega simptoma, ki bi lahko pomenil tudi resno bolezen. Ravno iz tega razloga bi bilo tovrstno zdravljenje lahko sporno. Spregleda se lahko kaj resnega in tega se je treba zavedati. Tudi sama imam opravljeno šolo iz homeopatije in tako pridobljeno določeno znanje.

Podpirate uporabo industrijske konoplje?
Določeni pozitivni učinki konoplje oz. konopljinih kanabinoidov so znanstveno dokazani, in sicer so to antiemetični učinki, vpliv na apetit, protibolečinski učinek, učinkoviti so tudi pri nekaterih vrstah epilepsije itd. V EU obstaja več registriranih zdravil na osnovi kanabinoidov in tako je tudi pri nas, ki jih lahko zdravniki za določene indikacije predpišejo na recept. Kljub temu tudi bolniki v Sloveniji pogosto posegajo po preparatih, ki jih dobijo na črnem trgu, žal največkrat iz napačnih razlogov – zaradi zmotnega prepričanja o zdravilnih učinkih, npr. za zdravljenje raka. Žal uporaba pripravkov konoplje v smislu zdravljenja raka ni dokazana in se ne izvaja nikjer na svetu. Po drugi strani je uporaba kanabinoidov na črnem trgu lahko nevarna, zaradi nepreverjene količine učinkovine. Je pa res, da se resno bolni bolniki in njihovi svojci oprijemajo vsakega upanja, ki ga zaznajo in popolnoma razumem njihovo stisko in odločitev, da si pomagajo tudi na ta način. Opozorila bi le, da naj bodo pri tem zelo previdni.

Kako varno je uživanje CBD kapljic in ostalih CBD izdelkov?
CBD izdelki predstavljajo ekstrakte in izvlečke industrijske konoplje, ki jih pripravijo tako, da iz sušenih delov te rastline s posebnimi postopki in uporabo različnih topil odstranijo navadno kanabinoide (CBD, THC). Vsebnost teh kanabinoidov v teh pripravkih je različna in je odvisna od številnih dejavnikov, tudi od vrste izvorne rastline, zemlje, v kateri raste, in od topila, ki so ga uporabili pri pripravi pripravka. Kakršnakoli učinkovitost CBD pripravkov zaenkrat še ni bila znanstveno dokazana. Tudi kar se varnosti tiče ti izdelki še niso preverjeni oz. preverjanje še ni zaključeno, zato bi bila jaz pri uporabi previdna. Če drugega ne, je pri vsem skupaj vprašljivo, kako so pripravljeni. Lahko je pri pripravi uporabljeno toksično topilo, katerega ostanki so v izdelku še vedno prisotni. V dobri veri, da jemljemo nekaj koristnega za naše zdravje, je lahko ravno obratno. Torej, z uporabo hodimo zelo po tankem ledu. CBD izdelki iz vseh navedenih razlogov še niso legalno na trgu. Lukenj v zakonodaji pa je vedno veliko. Tako je nemalo od teh izdelkov, kljub vsemu, dostopnih na trgu. Vsi spadajo med živila, kot tudi vsa druga prehranska dopolnila. Sama sem na tem mestu že enkrat povedala, da sem skeptik in ne verjamem oz. težko verjamem zadevam, ki niso dokazane in preverjene, zato bom s svetovanjem o uporabi in varnosti teh izdelkov počakala do raziskav, ki me bodo prepričale.

Kaj menite o domači lekarni, v kateri so zelišča, ki jih ljudje sami nabirajo in potem iz njih pripravljajo čajne mešanice, mazila itn.?
Že naše prababice so nabirale zelišča in si iz njih kuhale čaje ter pripravljale tinkture in mazila. V tem ne vidim nič napačnega. Je pa vredno poudariti, da je tudi v tem primeru pomembno, da imamo neko znanje, ker vse, kar je naravno, ni nujno, da je varno. Pitje čaja proti zaprtju vsak dan zagotovo ni priporočljivo. Ne samo, da nam s časoma ne bo več pomagal in nam bo povzročil spremembe na črevesni steni, ki lahko pripeljejo tudi do raka črevesja, lahko nam spet zakrije resno bolezen. Prej je treba ugotoviti vzrok zaprtja. Poleg tega lahko tudi ’rožice’ vstopajo v interakcije z zdravili, ki jih nekdo jemlje vsakodnevno. Takšen primer je šentjanževka. Saj, ste že slišali za šentjanževe otroke, kajne? Tudi mešanja najrazličnejših vrst rožic v en čaj ni v redu, ker si njihovi učinki lahko med seboj nasprotujejo in vstopajo med seboj v interakcije. Tako da, tudi pri zdravilnih rastlinah se je vedno pametno prej podučiti.

Svoje farmacevtsko znanje in izkušnje predajate mlajšim kolegicam in kolegom …
Ja, že vrsto let sem mentorica mlajšim kolegicam in kolegom, ki pridejo v našo lekarno na praktično usposabljanje bodisi iz srednjih šol kot tudi s fakultete. V zadnjem času sem mentorica tudi kolegicam in kolegom, ki pridobivajo praktično znanje v ambulanti farmacevta svetovalca v času specializacije iz klinične farmacije. To mi je v veselje, saj je prenašanje znanja na mlajše rodove naša dolžnost in poslanstvo, poleg tega se pri tem tudi sama marsikaj naučim.

Zelo dejavni ste v svojem domačem kraju, kjer že več kot desetletje vodite TD Šentjanž in ste pobudnica različnih dogodkov, katere bi posebej izpostavili?
Po sili razmer sem že več kot tri mandate predsednica Turističnega društva Šentjanž. Po zaključku drugega mandata sem prosila, če bi me kdo zamenjal, a zamenjave vse do danes nismo našli. Tako peljem dalje, čeprav se v zadnjem času že čutim malo izpeto in bi se prilegel nov piš, če že ne veter. Od dogodkov, ki jih organizira naše društvo, bi še posebej izpostavila ArtEko Šentjanž, ki smo ga letos skupaj z Zavodom MUK Qra organizirali že dvanajstič in Šentjanško tržnico pa ureditev rudarske tematske poti Tk pav, Pohod po poteh Milana Majcna, ki smo ga prvič organizirali kmalu po nastopu mojega prvega mandata, pa vsakoletni pohod po Krekovih stezicah, ki so ga organizirali že pred mojim časom, a pot redno urejamo in pohod po njej še vedno organiziramo vsako leto tretjo soboto v maju. Zadnjih nekaj let v jesenskem času se povežemo tudi z našo osnovno šolo in organiziramo delavnice sonaravnega ustvarjanja in učenja na Tk pavu. Letos sem še posebej ponosna na novo informacijsko točko s postajališčem za avtodome v Šentjanžu in na dvignjeno leseno pot čez močvaro na Tk pavu, ki je dodana vrednost rudarske tematske poti Tk pav. Oba projekta sta bila financirana iz participativnega proračuna Občine Sevnica. Seveda pa nič od navedenega ne bi bilo mogoče izvesti brez požrtvovalnega dela članov Turističnega društva Šentjanž, pri tem moram izpostaviti Cveto Jazbec, Zdravka Remarja in Milana Sotlarja, simpatizerjev društva in sodelovanja z drugimi društvi in dobrega sodelovanja ter podpore naše krajevne skupnosti in predsednika Boštjana Repovža ter Občine Sevnica. Poleg tega sem tudi odgovorna urednica Šentjanškega glasa, ki vsako leto izide dvakrat ali trikrat in njegov izid krajanke in krajani vsakič komaj čakamo.

Lahko bi rekli, da ste tudi naravovarstvenica, saj v okviru turističnega društva že nekaj let organizirate tako čistilne akcije kot odstranjevanje invazivne in za zdravje škodljive ambrozije ...
Posebej ponosna sem na vsakoletno organizacijo čistilne akcije, ki jo v naši krajevni skupnosti, po mojem mnenju, zelo zgledno organiziramo že vrsto let in se vanjo vključi tudi več kot sto posameznikov ter tudi učenke in učenci skupaj z učiteljicami in učitelji naše šole. Vsaka skupina, društvo ima nalogo, da v času enega tedna, ko poteka akcija, počisti cestne brežine na določeni relaciji. Lansko leto smo prvič organizirali akcijo tako, da smo bili za določeno relacijo zadolženi posamezni krajevni svetniki oz. svetnice, ki smo nato skupaj zbrali ljudi s svojega področja in organizirali čiščenje. Ja, konec avgusta se odpravimo pulit ambrozijo na relaciji Videm-Brunk. Naše delo je že obrodilo sadove, saj je v zadnjih letih ob tej glavni cesti te rastline občutno manj.

Posebno mesto v vaših prizadevanjih ima kultura.
Kultura, umetnost je moje veselje za dušo zadnjih dvanajst, trinajst let, odkar poznam Jerco Šantej. Ona mi je odprla nov, prej neznan in kar malo skrivnosten svet. Na pragu poletja, v začetku julija, tako sedaj že dvanajst let organiziramo ArtEko Šentjanž in se pet dni družimo z umetniki, zadnjih sedem let v Peklu, kjer je raj na Zemlju, kot radi pravimo. Sama pri dogodku sodelujem kot operativka, Jerca pa ima ideje z umetniškega vidika, povabi sodelujoče, izbere tematiko in je na dogodku tudi 24 ur prisotna in na voljo. Pekel se je v zadnjih letih zelo spremenil. Kot pravi Milena Jakoš, lastnica domačije, ki nas vsako leto prijazno sprejme pod svojo streho, tudi po naši zaslugi, saj smo ji mi nekako pokazali, kakšno bogastvo ta kraj skriva. Prepričana sem, da bomo še marsikakšno ušpičili v Peklu in v povezavi z ArtEkom, vse pa je stvar časa in tudi denarja. Zagotovo bomo stali pri ekologiji in umetnosti, vse ostalo pa je spremenljivka.

Nekaj časa je živela tudi ideja o ureditvi nekdanje šolske stavbe na Kalu v kulturni center, še vedno razmišljate o tem?
Ja, ideja je bila, ki pa je Turistično društvo Šentjanž in Zavod MUK Qra finančno nismo sposobni izpeljati. Sem pa vesela, da ideja zopet tli tudi znotraj Sveta Krajevne skupnosti Šentjanž, tamkajšnjih sokrajanov in v sodelovanju z Občino Sevnica. Prvi cilj, na katerem se že gradi, je do šole napeljati vodo in elektriko. Idej za vsebine seveda ne zmanjka, bo pa zagotovo izziv najti pravo. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo.

Katere so prednosti in pomanjkljivosti življenja v pušel’cu Dolenjske, kot je vaš domači kraj poimenoval narodni buditelj Janez Evangelist Krek?
Prva in najpomembnejša prednost je zagotovo zdravo življenjsko okolje v smislu neokrnjene narave, ki nas obdaja, rodovitna zemlja, na kateri si lahko sami pridelamo sadje in zelenjavo ter samooskrbnost. Meni se ni potrebno zapeljati kilometre daleč, da dobim domača sveža jajca in mleko ter v zadnjem času vse možne mlečne izdelke, ki si jih človek lahko predstavlja. Pri sosedih Repovževih dobim sveža, domača, ekološka jabolka, pirin zdrob in riž, jabolčni sok … Samo iz hiše stopim in že sem na sprehodu po zelenih travnikih ali nabiram gobe v gozdu. Skratka, lepo je pri nas. Seveda ta idiličnost terja svoj davek, ki pa menim, da je manjši kot davek tistih, ki živijo v mestih. V gledališče, glasbeno, srednjo šolo, v kino ali k zdravniku, se moramo zapeljati malo dlje, a večini to ne predstavlja prevelike težave.

Kako usklajujete službene obveznosti s prostovoljstvom in z družinskim življenjem, saj ste tudi mati dvema najstnikoma?
Moram priznati, da je sedaj, ko sta Iza in Tit večja, mnogo lažje, je pa še vedno mnogo usklajevanj, saj delam tudi v popoldanskem času in med vikendi. Del aktivnosti v domači kaPoleg vsega sem tudi odgovorna urednica Šentjanškega glasa, ki vsako leto izide dvakrat ali trikrat in njegov izid Šentjančani vsakič komaj čakamo.Pri tem so mi v veliko pomoč moji starši in sestra z družino, ki pomagajo, ko je treba koga kam zapeljati, ko sem v službi oz. imam društveni ali kakšen drug sestanek, dogodek. Je pa vsem nam tole društveno življenje tudi zelo veliko dalo. Otroka, ki ju na večino dogodkov in akcij vzamem s seboj, že od prvih korakov spoznavata, kaj pomeni prostovoljstvo, se družita z različnimi ljudmi, spoznavata različne načine razmišljanja. Mislim, da v splošnem tega današnjim mladim primanjkuje. Vključevanje v vse te dejavnosti in preživljanje prostega časa z umetniki je najbrž pripeljalo tudi do tega, da sta oba umetniški duši. Oba obiskujeta tudi glasbeno šolo v Sevnici, obema, še posebej Izi, pa je tudi likovno ustvarjanje zelo blizu in je pri tem tudi zelo uspešna.

Moto, ki vas vodi skozi življenje ...
Priložnost zamujena ne vrne se nobena, je moj moto, ki ga na srce polagam tudi mojima otrokoma in vsem mladim in malo manj mladim, ki to berejo. Priložnosti naj vsakdo zajema z največjo zajemalko, ki jo najde. Povezujte se, izkoristite, kar vam življenje ponuja, bodite pošteni do drugih in sami sebe ter se preizkusite na čim več področjih, ker boste le tako našli tisto, kar vas osrečuje in resnično bogati, vendar največkrat ne v finančnem smislu. Bogastvo je skrito v srcu in glavi in ne v denarnici. Seveda pa pri vsem skupaj nikoli ne pozabimo na zdravje, saj je to naše največje bogastvo.

Smilja Radi

Pogovor je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 24. novembra 2022.