Pirc Musar: Zgodovina nas je že naučila, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega
Objavljeno:
Petek, 24.04.2026 Rubrika:
NOVICE Redakcija

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar med slavnostnim nagovorom na državni slovesnosti v Brežicah
Pred državnim praznikom
dan upora proti okupatorju, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, se je v petek zvečer v Športni dvorani Brežice odvijala
osrednja državna slovesnost, na kateri je predsednica države dr.
Nataša Pirc Musar v svojem slavnostnem nagovoru med drugim izpostavila,
naj nas spomin na upor naših prednikov povezuje in ne deli.Proslava, ki jo je zaznamovala
veličastna scenska in odrska uprizoritev, je v ospredje postavila izgon približno 45.000 oz. več kot 80 % Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo, spomnili pa so se tudi na spontani partizanski odpor, ki je prerasel v organiziranega in privedel do obsežnega osvobojenega ozemlja. Glasbenoscenski prizori – na zaslonih so predvajali tudi posnetke Brežic in nekaterih drugih pomembnih lokacij med drugo svetovno vojno, kot je bil grad Rajhenburg – so predstavili, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem.
»Upor je bil skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah«

Glasbenoscenski prizori so dramatizirali premalo znana zgodovinska dejstva iz časa druge svetovne vojne.
Predsednica republike Pirc Musar je poudarila, da praznik
ne sme biti le spomin, temveč tudi opomin in zaveza prihodnjim generacijam. Spomnila je na
težke razmere v Posavju med okupacijo, ko je bilo območje razdeljeno med različne okupacijske sile, vendar po njenih besedah
nikoli zlomljeno v duhu. Opozorila je na
pogum ljudi, ki so se uprli raznarodovanju, nasilju in izgonu, ter poudarila, da je bil odpor
dejanje skupnosti, ne posameznikov: »Nocoj se spominjamo poguma vseh tistih, ki so se uprli okupatorju – kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se zoperstavili razčlovečenju in nasilju. Ta upor ni imel enega samega obraza.
Bil je skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete.«

Med nastopajočimi je bila večina posavskih zasedb.
V govoru je izpostavila tudi aktualne svetovne konflikte in vprašanje, kako bi nanje gledali ljudje, ki so se nekoč uprli okupatorju. »Ob zahtevnosti trenutnih razmer v svetu, več kot osemdeset let pozneje, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod po svetu, kjer še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti – se sprašujem,
kako bi na našo realnost gledale mlade partizanke in partizani. Bi rekli: 'Smo se za to borili?' Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja.
Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene.« Pri tem je citirala pisatelja Borisa Pahorja, ki je osvobodilni boj opisal kot 'mogočno drevo'. »Zato danes ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici,« je dodala.
Pirc Musar pozvala k politični zrelosti, dialogu in dogovoru o ključnih razvojnih vprašanjih

Dramske igralke in igralci Ajda Smrekar, Sara Dirnbek, Matej Zemljič in Matej Recer
Kot je še povedala predsednica,
svoboda nikoli ni dokončno zagotovljena ter jo mora vsaka generacija znova prepoznati in varovati. Ob tem
je pozvala k politični zrelosti, dialogu in dogovoru o ključnih razvojnih vprašanjih, ki naj ne bi bila odvisna od menjav oblasti: »Za prihodnost Slovenije ni nujno, da se na vseh področjih strinjamo,
moramo pa biti soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih – skrajni čas je že. Dnevno prejemam pisma državljanov različnih ideoloških prepričanj in usmerjenosti, ki sporočajo enako. Od politike upravičeno pričakujejo dogovor o razvojnih prednostnih nalogah države, neodvisnih od vsakokratnih menjav oblasti. To je najboljša in edina prava pot, kar vedno znova poudarjam. Zato od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakujem.
Dolgoletni dolg do ljudi ne sme biti prezrt. To sta politična zaveza državljankam in državljanom ter moralna odgovornost do njih.« Po njenih besedah nas je zgodovina že naučila,
»da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje ter postopno razgradnjo družbenega tkiva in skupnega dobrega. Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog.«

Plesna skupina Alma Mater Europaea – Akademije za ples
Zaključila je z mislijo, da
prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena, in s pozivom k ohranjanju vrednot, za katere so se borili predniki: »Naj bo ta večer v Brežicah
več kot slovesnost. Naj bo, prosim,
trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili –
vero v svobodo.« In na koncu še: »Smrt vsem oblikam fašizma in svobodo vsem narodom tega sveta.«
Med nastopajočimi večina iz Posavja

Za glasbeno podlago je skrbel Simfonični orkester Glasbene šole Krško.
Pod režijo in scenarij proslave se je podpisal
Tomaž Letnar. Med nastopajočimi so bili dramske igralke in igralci
Ajda Smrekar, Sara Dirnbek, Matej Zemljič in
Matej Recer. Glasbeno podobo so ustvarjali
Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod taktirko
Petra Gabriča, Mešani pevski zbor Viva Brežice z zborovodjo
Krištofom Strnadom,
Vokalna skupina Solzice, Moški pevski zbor Kapele, sopranistka
Urška Kastelic, vokalni solistki
Neli Škofca in
Hana Grubič ter solist na harmoniki
Mile Viero. Skozi ples sta zgodbo pripovedovali
plesna skupina Alma Mater Europaea – Akademije za ples in
Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče.
Med udeleženci tudi novi predsednik DZ Stevanović

Predsednica republike se je ob prihodu na prizorišče priklonila številnim praporščakom domoljubnih in veteranskih organizacij.
Državne proslave v Brežicah so se udeležili vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja, med njimi prvič kot predsednik Državnega zbora
Zoran Stevanović, predsednik Državnega sveta
Marko Lotrič, podpredsednik odhajajoče vlade ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Luka Mesec, minister za gospodarstvo
Matjaž Han, minister za obrambo mag.
Borut Sajovic, minister za vzgojo in izobraževanje dr.
Vinko Logaj, predsednik vrhovnega sodišča
Damjan Orož, prvi predsednik države
Milan Kučan, nekdanji predsednik dr.
Danilo Türk in drugi. Med posavskimi udeleženci so bili med drugim brežiški župan
Ivan Molan, njegov krški kolega
Janez Kerin, poslanka v DZ mag.
Nataša Avšič Bogovič, predsednik ZBV NOB Brežice
Tadej Škof itd. Slovesnosti je v dvorani prisostvovalo približno 750 obiskovalcev, prenašala jo je tudi TV Slovenija.

Državne proslave v Brežicah so se udeležili vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja.
R. R., foto: R. R. in Flickr Vlade RS, BoBo/Borut Živulović
#povezujemoposavje