Pisan kot metulj ali nam vsem isto sonce sije ...

21. marec je potekal v znamenju svetovnega dneva Downovega sindroma, ki je s pozivom k vzpostavitvi vključujočih praks skozi izobraževanje ter pravico do zaposlovanja in bolj samostojnega bivanja oseb z Downovim sindromom potekal pod sloganom Izboljšajmo naše podporne sisteme.

Pod naslovom Pisan kot metulj se je na predvečer svetovnega dneva v organizaciji članov Društva Sožitje Krško v sodelovanju s šolajočimi z Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško, uporabniki Varstveno-delovnega centra Krško-Leskovec, učenci, ki obiskujejo prilagojen program instrumentalnega izobraževanja v Glasbeni šoli Krško, otroki skupine Pikapolonice vrtca pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica, otroškim zborom OŠ Jurija Dalmatina Krško in gostujočim pevcem Dejanom Vunjakom deseto leto zapored v krškem kulturnem domu zvrstila tudi dobrodelna prireditev.

Spoštovanje in omogočanje pravice, da se vsak razvija po svojih zmožnostih

Slavnostna govornica dr. Barbara Smolej Fritz, ravnateljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja, je v govoru poudarila, da vse, ki so na življenjski poti sopotniki oseb z Downovim sindromom v življenju, slednje vsak dan spomnijo, kako dragocena je raznolikost, kako marsičesa ne razumemo ali ne čutimo tisti, ki imamo en kromosom manj: »Imate svoje želje in sanje, imate svoje interese in področja, kjer ste uspešni. Želela bi si Markove natančnosti pri sestavljanju, Mijinega poznavanja različnih zvrsti izvajalcev glasbe, Mihovega veselja do kuhanja, Samirjevega smisla za humor, Mitjeve prepričljivosti pri gledališkem igranju, Martininega smisla za pisanje poezije, Rokove vztrajnosti pri učenju instrumenta ali Tomaževega poguma, da nastopi kadar koli in kjer koli s svojo harmoniko. Vsega tega nimam, ker imam en kromosom manj. Od vas se lahko učimo iskrenosti. Kadar kažete veselje in srečo, vemo, da je to res tako. Kadar ste jezni, žalostni, vemo, da so čustva iskrena in resnična, presenetite nas z neverjetno čustveno inteligenco, ki je ljudem s kromosomom manj pogosto nedosegljiva. Včasih vam želimo nalepiti etiketo ’naši sončki’. Niste vedno in do tega imate vso pravico. Pravico imate biti jezni, besni, pravico imate, da vas je strah, da ste nerazpoloženi, da se ne želite družiti, imate tudi pravico, da ste sončki: vedri, optimistični in razigrani tako kot mi, ki imamo en kromosom manj. Morate imeti priložnosti, da se razvijate v skladu s svojimi zmožnostmi, da razvijate svoje interese, ki vam bodo v odraslosti omogočili, da opravljate delo in živite čim bolj samostojno življenje.«

Ženske, matere, ki so premikale meje

V svojem govoru je Smolej Fritz med drugim izpostavila in še posebno zahvalo namenila trem materam iz našega okolja, ki so na tem področju pred več kot desetletjem premikale meje, vedenja in zavedanja, Rokovo mamo Ido Slapšak, Mijino mamo Sonjo Žugič in Tomaževo mamo Heleno Zupančič: »Povezale so Društvo Downov sindrom Slovenije, Društvo Sožitje Krško, OŠ dr. Mihajla Rostoharja, VDC Krško-Leskovec, glasbeno šolo, druga društva, vrtce, šole in ne nazadnje tudi vse vas, ki ste danes prvič na prireditvi ali ste naši zvesti obiskovalci že vrsto let. Današnja prireditev je praznik današnjega in jutrišnjega dne, praznik, ki slavi skrbnost, sprejemanje različnosti in zavedanje, kot pravi Toni Sotošek v svoji glasbi, ki jo je posvetil osebam z Downovim sindromom, da nam vsem isto sonce sije. Stališča vodijo naše odločitve, ta usmerjajo naša dejanja, ki pa lahko spreminjajo življenja. Ne pozabimo na to, vsak izmed nas, da imamo možnost odločiti se za strpna, vključujoča in čuteča ravnanja ter družbeno odgovornost postaviti pred interesi kapitala.«

Na vse prisotne, še posebej goste z možnostmi in vplivom, da v družbi spreminjajo položaj oseb, ne samo z Downovim sindromom, temveč vseh oseb z ovirami, je naslovila apel tudi Sonja Žugič, ena izmed prej omenjenih mater, obenem tudi v vlogi podpredsednice Društva Sožitje Krško, rekoč, da jih je treba sprejemati kot sebi enake: »In potem boste lahko videli, kako čudoviti ljudje so in kaj vse zmorejo. Potem vas še prosim, da te izkušnje ponesete izven zidov te dvorane v svoje družine, med svoje prijatelje, v svoje delovno okolje, skupnost. In jim predate sporočilo o čudovitih ljudeh, ki veliko zmorejo in znajo, če jim le damo priložnost, da to udejanjijo in pokažejo. Čeprav, nekaj pa je pri osebah z Downovim sindromom mogoče malo drugače, kot pri nas ostalih, in to je ta njihova srčnost in izjemna sposobnost empatije. In vendar, če jih bomo vključevali med nas, se mogoče teh čudovitih lastnosti, ki jih še kako rabimo v današnjem svetu, navzamemo tudi mi. In svet bo prijaznejši.« Tako družinam, staršem, mentorjem, učiteljem, prostovoljcem in drugim, ki bodisi poklicno bodisi zasebno posvečajo čas osebam z Downovim sindromom in ostalim osebam z motnjo v duševnem razvoju, se je zahvalil tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin, nastopajočim, ki so znova prikazali plesne, instrumentalne in druge izrazne sposobnosti, pa dejal, da dokazujejo, da umetnost ne pozna meja: »Današnji dan poteka pred svetovnim dnem Downovega sindroma, ki ga simbolično obeležujemo z nošenjem dveh različnih nogavic. Preprosto, a močno sporočilo, da različnost ni ovira, temveč bogastvo. Prav takšen je današnji svet: pisan, edinstven in najlepši takrat, ko sprejemamo in dajemo, ko cenimo in spoštujemo drug drugega. Bodimo pisani kot metulj, bodimo odprti drug do drugega, kot so odprta njegova krila.«

V zaključku programa, ki ga je povezovala in v njem predstavljala nastopajoče Jasmina Levičar, je zapel in zaigral v duetu s harmonikarjem Tomažem tudi gostujoči pevec Dejan Vunjak, nakar se jima je na odru pridružilo veliko nastopajočih, družno z njimi pa so od srca zapeli tudi obiskovalci v dvorani. In mnogo izmed njih je imelo obute pisane nogavice, kot so te, izrezane iz kartona, različnih barv in vzorcev, v ponazoritev povedanega, da nas mora različnost povezovati in ne razdvajati, prinašali na oder tudi nastopajoči.

B. M.

#povezujemoposavje