Plaz Žebnik ne grozi več

1. oktobra so krajanke in krajani zaselka v dolini Sopote pripravili krajšo slovesnost z druženjem ob travnatem športnem igrišču s pogledom na saniran plaz, ki je mnogo let grozil, da bo zasul del doline.

Prvi poskusi sanacije plazu Žebnik segajo v 90. leta preteklega stoletja, ko so bili že izdelani načrti, a ni bilo sredstev za izvedbo del. Stanje se je iz leta v leto, iz desetletja v desetletje slabšalo, tako da je plaz začel resno ogrožati okoliške stanovanjske hiše in gospodarske objekte, na katerih so bile razpoke vedno bolj vidne. Poleg tega so domačinke in domačini opažali posedanje dvorišč in lokalne ceste ter podrta drevesa v gozdu.

V letu 2022 so pristojni na Ministrstvu za naravne vire in prostor prisluhnili županu in njegovi ekipi ter »prižgali zeleno luč« za začetek izdelave projektne dokumentacije ter izvedbo sanacijskih del. Še v istem letu so na pet hektarjev velikem plazu zabrneli gradbeni stroji. Izbran izvajalec del, podjetje AGM Nemec, je v zgornjem in srednjem delu plazu izvedel dve pilotni steni v dolžini 51 in 220 metrov. V letu 2023 se je začela stabilizacija terena z vzpostavitvijo sistema odvajanja voda na zahtevnem, predvsem pa razmočenem spodnjem delu plazu nad skladiščno halo radeške papirnice. Lani je bil sistem odvajanja z drenažnimi jarki in odprtimi kanali urejen še v srednjem in zgornjem delu plazu ter obnovljena javna pot, ki poteka čez območje plazu. Sanacija je bila tako uspešno zaključena.

Končna vrednost izvedenih del je znašala približno 2,5 milijona evrov brez DDV. Sredstva je prispevalo Ministrstvo za naravne vire in prostor prek Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, strošek DDV v višini približno 500 tisoč evrov je prispevala Občina Radeče.

Župan Tomaž Režun je projekt označil kot enega tehnično in finančno najzahtevnejših v občini, saj so strokovnjaki po temeljitem terenskem pregledu in izvedenih meritvah plaz na Žebniku uvrstili med deset največjih v Sloveniji. Ob tem je izpostavil pomembno vlogo skladiščne hale radeške papirnice, ki je upočasnjevala plazenje hriba, saj je bila njena stena tako trdna, da je zadrževala počasi premikajočo se gmoto zemljine. »Če ne bi bilo stavbe na Prehodavcih, bi bil verjetno ta hrib že v Sopoti. Jagnjenica bi bila zaradi zajezitve pod vodo in s tem skupaj s Svibnim odrezana od sveta. Ko bi voda napojila območje in nadaljevala pot proti Radečam, bi se ustavila papirnica in vprašanje je, če bi se ponovno zagnala. Če bi vse skupaj prišlo do Radeč, bi bila pa res katastrofa …« je predstavil »črn scenarij«, ki se na srečo ni zgodil.

Na slovesnosti ob zaključku ureditve območja se je v imenu domačink in domačinov zahvalil Jože Šušteršič ter poudaril, da ni verjel, da bo dočakal ta dan, saj so se zanj trudili od leta 1985.

V spemljevalnem programu, ki ga je povezovala Regina Jakšič, sta z zaigranimi skladbami na harmoniki in citrah navdušiča Anže Kmetič in Tinkara Kmetič. Po slovesnem prerezu traku so se domačinke in domačini zadržali še na lično urejenem prostoru ob travnatem igrišču.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 23. oktobra 2025.

#povezujemoposavje