Pod nekdanjimi delavnicami našli ostanke - kamenodobne delavnice

V starem mestnem jedru Krškega, na lokaciji novogradnje OŠ dr. Mihajla Rostoharja, že nekaj tednov poteka arheološka raziskava, ki so med drugim razkrile unikatno najdbo – ostanke delavnice kamnitega orodja izpred 5000 let.

Arheologi iz podjetja Primož Stergar s. p. so na lokaciji nekdanjih delavnic srednje šole našli sledove tako poselitve iz srednjega veka, ko je bilo Krško še trg, pa tudi iz kasnejšega obdobja oz. po letu 1477, ko je Krško že dobilo mestne pravice. Med najdbami sta denimo tudi dva vodnjaka, ostanki struge hudourniškega potoka z bližnje vzpetine, številne zemljanke, podobne repnicam, torej namenjene skladiščenju …

Poseben 'dragulj' pa je najdba povsem na vogalu lokacije, tik za stavbo nekdanje srednje šole, kjer so našli vsaj 5000 let stare ostanke delavnice kamnitega orodja, prvo tovrstno v Slovenijo, pa tudi v evropskem merilu je takšnih najdb zelo malo, je pojasnil arheolog Sašo Porenta. »Res imamo srečo, da se je to tako dobro ohranilo. Ostanki so bili 'zapečateni' s poplavo, tako da so več ali manj ostali takšni, kot so jih pustili,« je poudaril.
  
Da gre za delavnico kamnitega orodja, ki so jo najverjetneje uporabljali na prehodu iz mlajše kamene v bakreno dobo, priča predvsem ogromno število ostankov fine obdelave različnih vrst kamna. »Našli smo zelo malo končnih izdelkov oz. pravih orodij, ki so očitno šla ven iz delavnice, imamo pa ogromno okruškov,« pojasnjuje Porenta. O ostankih delavnice pričajo tudi plošče, na katerih se je gladilo oz. brusilo in tolklo orodje, plošče, ki so služile kot nakovala itd. »Tukaj je sedel mojster in izdeloval orodje,« pove arheolog med ogledom. Med zanimivimi predmeti izpostavi ostanke v glavnem sicer polomljenih oz. razbitih kamnitih sekir, lepo oblikovan brus za kamnita orodja, majhne klinice, ki so služile kot kompozitni srpi za žetev, mikro svedre … »Skratka, tu se je izdelovalo vse, kar so takrat rabili. Kovine zaenkrat nismo našli, torej so uporabljali le kamnito orodje oz. je bila kovina tako redka, da je bila bolj kot ne statusni simbol,« pojasni Porenta. Na podlagi najdenih polizdelkov sklepajo tudi o hierarhiji dela znotraj delavnice – vajenci so zgolj v grobem obdelali kamen, mojster pa je potem izdelek dokončal. 

Pomembno je opozoriti, da ogled najdišča na terenu ni možen, saj tam velja gradbiščni režim. 

Trenutno so v fazi zamejitve ostankov objekta, pri tem pa sodelujejo tudi s centrom za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki zelo natančno vzorčijo površino, na podlagi česar dobijo zelo podrobne podatke. »Gremo iz makro-arheologije v mikro-arheologijo, ki se dela tudi pod mikroskopi, z geokemičnimi analizami zemlje itd.,« pravi Porenta.
 
Seveda ne moremo mimo zanimivega naključja, da so ostanke delavnice našli pod nekdanjimi delavnicami, ki so služile za praktično usposabljanje dijakov tehnične šole. »Temu v arheologiji rečemo prostorski spomin. Dostikrat se zgodi, da najdemo grobišča nad grobišči, delavnice nad delavnicami … Prostor si zapomni,« glede tega pove arheolog.
 
Po končani arheološki raziskavi se bo nadaljevalo z gradnjo oz. se najdišče ne bo ohranilo, tako da je natančno dokumentiranje odkritih ostankov izjemno pomembno, saj se je to edini zapis, ki bo ostal o njem, poudarjajo arheologi.
 
P. P.