Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

»Podnebje se spreminja, dajmo se še mi ...«

Objavljeno: Petek, 27.09.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
strajk za podnebne spremembe na trgu kd (8)

Podnebni štrajk mladih na Trgu Matije Gubca

Tudi krška mladina oziroma nekaj oddelkov srednješolcev Šolskega centra Krško-Sevnica ter učencev OŠ dr. Mihajla Rostoharja se je danes opoldne pridružilo na Trgu Matije Gubca v Krškem slovenskemu in svetovnemu protestu Mladi za podnebno pravičnost. Ob tej priložnosti so na Vlado RS naslovili in podpisali 10 zahtev gibanja:

1. Vlada naj rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti;
2. Zahtevamo takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna ter pospešen prehod v pravično, brezogljično, sodelujoče in krožno gospodarstvo;
3. Zahtevamo vsaj 40-odstotno znižanje emisij v prometu do leta 2040 glede na leto 2005, s prednostnim spodbujanjem javnega potniškega prometa, hoje in kolesarjenja.
4. Zahtevamo vsaj 1500 kakovostnih javnih najemnih stanovanj na leto, ki bodo cenovno dostopna, visoko energetsko učinkovita, čim bolj samozadostna in z dostopom do kakovostnega javnega potniškega prometa in kolesarskega omrežja, ter druge ukrepe za dosego dostopnih, kakovostnih in energetsko učinkovitih stanovanj za vse;
5. V skladu s Pariškim podnebnim sporazumom moramo v Evropski uniji opustiti uporabo premoga najkasneje do leta 2030. Zato zahtevamo, da se delovni skupini Vlade za prestrukturiranje premogovnih regij podeli mandat za pripravo pravičnega in nadzorovanega načrta za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter oblikovanje načrta za prehod v zeleno in socialno prihodnost regije. Omenjena objekta naj se na pravičen, socialno sprejemljiv in postopen način zapre najkasneje do leta 2030;
6. Zahtevamo uvedbo štiridnevnega delovnega tedna ob istem plačilu, sprva poskusno, po letu 2025 pa obvezno, ter sočasno spodbujanje nematerialnega preživljanja prostega časa;
7. Zahtevamo državno zajamčena zelena delovna mesta na področju skrbi za posameznika, skupnosti in okolje;
8. Zahtevamo vključitev celostne, družboslovne, humanistične in naravoslovne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja ter v prihajajočo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju;
9. Zahtevamo ukrepe za prehod v sonaravno kmetijstvo ter pospešen prehod na večinoma rastlinsko, ekološko, čim bolj lokalno in polnovredno prehrano in
10. Zahtevamo ustavitev trenutnega in nadaljnjega slabljenja Zakona o ohranjanju narave ter njegovo dosledno in strokovno izvajanje, s ciljem preprečitve v človeški zgodovini še nevidenega upadanja populacij, izumiranja vrst in izgube biodiverzitete.

strajk za podnebne spremembe na trgu kd (13)

Naravovarstvenik Dušan Klenovšek

Zbrane je nagovoril tudi naravovarstvenik Dušan Klenovšek. Slednji je med drugim zbrane opozoril, da če bomo tudi v prihodnje tako mačehovsko ravnali z naravo, da bodo morali mladi že čez deset let opraševati drevje s čopiči, saj čebel več ne bo: »560 vrst čebel imamo v Sloveniji, od tega jih tretjino v zadnjih desetih letih nismo videli. Ne gre samo za podnebne spremembe, gre za zdravo kmečko pamet: "Če bi vsak človek imel 5 gramov zdrave kmečke pameti več, saj ne gre samo za to, kar se dogaja v deževnem pragozdu, v bistvu lahko vsak v svojem okolju nekaj naredi. Kaj lahko vi naredite? Za Amazonko bolj malo, lahko podpišemo peticije in protestiramo, ampak če jih podpišemo vsi Slovenci, kaj je to? En geto iz Ria de Jeniera ima toliko ljudi. Kaj pa lahko naredite za deževni gozd? V zadnjem času je več propagande za čokolado, ki ima več kakava. In kakava zelo veliko proizvedejo v tropskih predelih. Če se odrečete eni čokoladi na dan, smo že nekaj naredili za tropski deževni gozd.« Klenovšek je zbranim med drugim še dejal, da so se različne katastrofe v preteklosti že dogajale, ena od teh pred več kot 60 milijoni leti, ko je prišlo zaradi padca asteroida do izumrtja dinozavrov: »Sedaj ni nobene katastrofe, ni nobenega asteroida, sedaj je katastrofa, ki se imenuje človek.« Menil je tudi, da nam ne bi smelo biti vseeno, kaj zapuščamo zanamcem, kot denimo plastiko v tleh, morju, ali pa, kot je načrtovano, v tleh urejeno odlagališče jedrskih odpadkov, za hrambo in varnost katerih bodo morali skrbeti še potomci naših potomcev. Zbrane je ob tej priložnosti pozval, naj se otresejo potrošniških navad in skušajo postati kar se da samooskrbni pri pridelavi pridelkov: »zakaj bi kupovali italijanski paradižnik? Res je poceni, ampak dajte z mamo ali očetom narediti gredo in vzgojite svoj paradižnik ali ga kupite na kmetijah. Jejte tisto, kar je tukaj. Namesto treh majic si kupite dve ...«

B. M.
« Nazaj na seznam