Pogled na delo se spreminja, predvsem med mladimi

Ob današnjem mednarodnem prazniku dela ne moremo mimo tega, da si ne bi zastavili vprašanja in razmislili o tem, ali je v današnjem času hitrih sprememb, avtomatizacije in tudi vedno večjega poudarka na prostem času delo še vedno vrednota. Svoje odgovore nam ponujajo štirje Posavci.

Predstavnici mlajše generacije, sestri Nataša in Emilija Zarić iz Brežic, se strinjata, da številni mladi danes ne sanjajo več o stalni zaposlitvi, temveč o svobodi, fleksibilnosti ter ravnotežju med delom in zasebnim življenjem. »Delo je še vedno pomembna vrednota, le da ga danes dojemamo nekoliko drugače kot v preteklosti,« pravi Nataša. Emilija dodaja: »Delo je še vedno vrednota, ker brez dela ne moreš biti samostojen. Ampak se mi zdi, da si mladi želimo malo več kot samo delo. Hočemo, da smo tudi zadovoljni in ne samo utrujeni. Danes se mi zdi, da ljudje ne iščejo več samo 'kakršnekoli službe', ampak raje čakajo na priložnost, kjer se bodo počutili dobro.« Podobno razmišljata tudi Marjeta Zajc iz Krškega, sicer trgovka, in Krčan Damjan Dobršek, ki je poklicni gasilec. »Zdi se mi, da mladi danes gledajo na delo malo drugače kot mi – bolj jim je pomembno, da imajo tudi čas zase,« meni sogovornica, sogovornik pa je prepričan, da mladi danes več poudarka dajejo prostemu času.
 
Pomen dela pri mladih se je spremenil

Starejša izmed sester Zarić, Nataša, ki je študentka, naprej razmišlja, da se je pomen dela pri mladih vseeno nekoliko spremenil. »Včasih je bilo pomembno predvsem to, da imaš službo in redno plačo, danes pa si mladi želimo več kot samo to. Pomembno nam je, da se na delovnem mestu dobro počutimo, da imamo dobre odnose s sodelavci in da nismo ves čas pod stresom. Vedno bolj cenimo tudi prosti čas ter ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.« Po njenem je to tudi razlog, zakaj nekateri pravijo, da delo ni več vrednota. »V resnici pa gre bolj za to, da ne želimo več sprejeti kakršnega koli dela pod kakršnimi koli pogoji. Želimo si pošteno plačilo, spoštovanje in možnost razvoja. To pa ne pomeni, da ne cenimo dela, ampak ravno obratno – pomeni, da nam je pomembno, kakšno delo opravljamo,« še dodaja. Emilija, ki je dijakinja prvega letnika, še ne dela, a o tem že razmišlja, ker se zaveda, da bo enkrat morala imeti službo, prav tako se tudi s prijatelji kdaj pogovarjajo o tem, kakšno delo bi radi imeli.
 
Glavna motivacija za delo je denar, pa ne samo to

Večina Emilijinih vrstnikov pravi, da je glavna motivacija za delo denar. »Ampak poleg denarja nam je pomembno tudi, da nam delo ni čisto grozno. Nihče noče hoditi v službo, kjer bi bil vsak dan slabe volje. 'Fajn' se nam zdi, če delaš nekaj, kar te vsaj malo zanima,« pove Emilija in doda, da nekateri sošolci že delajo, večinoma med počitnicami in vikendi, ter rečejo, da so zaradi dela bolj odgovorni in znajo bolje razporejati čas, kar se ji zdi dobra stvar. »Jaz še ne delam, ampak vem, kaj bi mi bilo pomembno v prihodnosti. Rada bi imela službo, kjer bi bila plača redna in dovolj dobra. Pomembno mi je tudi, da bi imela dobre sodelavce, ker mislim, da je lažje delati, če se z ljudmi razumeš. Nočem pa, da bi bilo delo edina stvar v mojem življenju. Rada bi imela tudi čas za prijatelje, družino in stvari, ki jih rada počnem,« pravi Emilija, ki še dodaja, da se ji zdi pomembno tudi, da se v službi lahko učiš novih stvari. »Če se ne razvijaš, se hitro naveličaš. Zato je dobro, če imaš možnost napredovanja ali dodatnega izobraževanja. Tudi to vpliva na to, kako vidiš delo – ne samo kot obveznost, ampak kot nekaj, kjer lahko napreduješ.« Za Natašo, ki že ima kar nekaj izkušenj z delom, le-to ni samo način, kako zaslužiti denar, čeprav je to seveda pomemben razlog. »Veliko mi pomeni tudi občutek samostojnosti, saj si lahko sama privoščim določene stvari in nisem popolnoma odvisna od staršev. To mi daje tudi večjo samozavest. Poleg tega mi delo daje občutek odgovornosti in me je tudi naučilo discipline, saj moram usklajevati študij in službo. Včasih ni lahko, ampak mislim, da me ravno to dela bolj organizirano in pripravljeno na prihodnost.«
 
Tudi za sogovornico Marjeto je delo še vedno pomembno, »ker daje občutek, da nekaj narediš in si koristen. Tudi redni prihodki so seveda pomembni. Sama delam že dolgo in mi veliko pomeni tudi stik z ljudmi. Po mojem so pri službi najpomembnejši dobri odnosi, pošteno plačilo in da se na delovnem mestu dobro počutiš.« Za sogovornika Damjana pa je delo pomembno, »ker daje človeku neko rutino in občutek, da nekaj prispeva. Pri gasilcih ni vse v denarju, veliko pomeni to, da lahko pomagaš drugim. To me tudi najbolj motivira.« Pri službi se mu zdijo najpomembnejši dobri odnosi, zanesljivost in to, da človek ve, zakaj dela.
 
»Delo ni izgubilo svoje vrednosti, ampak se je le spremenilo to, kaj od njega pričakujemo«

Kot še pravita sestri Zarić, je delo zanju še vedno vrednota, saj nam omogoča samostojnost, osebni razvoj in določeno varnost v življenju. »Zame osebno bo delo vedno pomembno, saj mi daje občutek, da nekaj dosežem in napredujem. Vendar pa verjamem, da mora biti delo del uravnoteženega življenja, ne pa njegova edina vsebina. Menim, da delo ni izgubilo svoje vrednosti, ampak se je le spremenilo to, kaj od njega pričakujemo,« razmišlja Nataša, Emilija pa jo dopolni, da je pomembno tudi to, da človek dela nekaj, na kar je vsaj malo ponosen, ker ga to motivira, da vztraja tudi takrat, ko je težko.

Glede na vsa navedena razmišljanja lahko zaključimo, da se morda ne spreminja sama vrednota dela, temveč način, kako jo razumemo. Naj živi 1. maj, praznik dela!

R. R., L. Z., L. L. P., foto: osebni arhiv

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 30. aprila 2026.

#povezujemoposavje