Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pomembno je, da pacientka pove, kar želi, brez zavor in strahov

Objavljeno: Nedelja, 04.04.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
Alenka Krencic Zagode (17)

Alenka Krenčič Zagode, dr. med., spec. gin. in porod.

Če bi Alenka Krenčič Zagode stopala po stopinjah svojega očeta Viktorja Krenčiča, priljubljenega glasbenega pedagoga in dolgoletnega zborovodje, bi bila njena življenjska pot drugačna, a izbrala je medicino. Poleg dela v ambulanti za ženske v sevniškem zdravstvenem domu svoje znanje posreduje tudi na različnih izobraževalnih delavnicah in skozi druge oblike, kjer med drugim osvešča o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk.

Kot specialistka ginekologije in porodništva svoje delo opravljate s posebnim žarom, pacientke vam zaupajo, kako gradite ta odnos?

Za vsak dober odnos se je treba truditi, znova in znova, predvsem s prijaznostjo, razumevanjem in spoštovanjem. Žensko telo ima svoje zakonitosti in s pogovorom najlaže navežem prvi stik, ki jim sledijo še mnogi na naslednjih pregledih. Sogovornic ne spravljam v zadrego z neprijetnimi vprašanji, pomembno je, da pacientka pove, kar želi, brez nekih zavor in strahov. Obisk pri ginekologu ne pomeni samo pogovora o spolnosti, o preprečevanju zanositve, temveč obsega še marsikaj drugega, zato je zaupanje nujno, saj iskrenemu pogovoru sledi še pregled in morebitne preiskave ne samo na primarni ravni, temveč tudi na višji, če so odkriti bolezenski znaki, ki potrebujejo dodatne preiskave za potrditev suma nekega bolezenskega stanja.

Starostni razpon mojih pacientk je od 15 do 90 let. Pri mlajših je razlog obiska preventiva in kontracepcija, včasih gre tudi za bolečine in druga patološka stanja; pri ženskah v rodni dobi so v ospredju predvsem preventivni pregledi v nosečnosti in zgodnji diagnostiki raka materničnega vratu. Preventivnih pregledov v času trajanja nosečnosti je deset in dve ultrazvočni preiskavi, ki govorita o razvoju ploda v maternici. Zaradi števila pacientk in pregledov se pojavlja ideja, da bi pet pregledov in dva ultrazvoka opravil ginekolog, pet pregledov nosečnic bi opravila diplomirana medicinska sestra – babica. Če bi takšen kader vpletli v naše delo, bi bilo na voljo več časa za še bolj poglobljen pogovor s pacientko. Dejstvo je, da ženske potrebujejo pogovor, posvetovanje in svetovanje, kar je nenazadnje tudi del preventive v skrbi za zdravje tako mater kot še nerojenih otrok. Pri ženskah, ki vstopajo v menopavzo ali pa so že v njej, nadaljujemo s preventivnimi pregledi diagnostike raka materničnega vratu in spremljamo patološka stanja. Svoje delo opravljam z dobro voljo in empatijo.

Menite, da je vaša prednost, ker ste ženska in vam nežnejši spol lažje zaupa svoje najbolj intimne skrivnosti oz. težave?

Morda je prednost, vendar to ni nujno. Ženske se svobodno odločajo in tudi tiste, ki izberejo ginekologa, vzpostavijo z njim pristen odnos, tako da se lahko z njim odkrito pogovorijo, zato spolna identiteta v tem primeru ni tako pomembna. Oba sva strokovnjaka in usposobljena za delo v ordinaciji, v katero prihajajo samo ženske. Morda ima katera kljub vsemu zadržke, še posebej, ker gre običajno za pregled, ki za marsikatero ni najbolj prijeten, a je nujen za ohranjanje zdravja. Sama sem obiskovala ginekologa in z njim sem se lahko o vsem pogovorila.

Vse pogostejše so težave pri zanositvi oz. neplodnost. S čim je to po vaših izkušnjah povezano in kaj svetujete takšnim parom?

Po statističnih podatkih naj bi imel vsak sedmi par v Sloveniji težave z zanositvijo. Delno je razlog v sodobnem načinu življenja, ko se mladi odločajo za študij in kariero, šele nato za naraščaj. Sama svetujem parom, ki bi želeli postati starši in so mlajši od 35 let, nezaščitene spolne odnose približno eno leto; pri parih nad 35 let pa pol leta in če v tem času ženska ne zanosi spontano, jo napotim na zdravniški pregled na sekundarnem ali terciarnem nivoju. Vzrok neplodnosti je v 30 odstotkih na strani ženske in v enakem odstotku na strani moškega, pri preostalih je vzrok neplodnosti neznan. Ko se ugotovi vzrok, se prilagodijo nadaljnji postopki za zanositev. Včasih se pošalim in rečem pacientki, ko ji dam napotnico za pregled v Ljubljani, naj počaka en mesec in morda me bo razveselila z dobro novico, da je na poti nov družinski član. To se je kar nekajkrat zgodilo.

Pri vodenju nosečnosti je velik poudarek na spremljanju razvoja ploda. Je to prednost, v pomoč staršem ali je lahko tudi obratno?

Mislim, da je to odlično. Sodobna diagnostika nudi veliko možnosti pri odkrivanju nepravilnosti v plodu. Ultrazvočni pregled v 12. in 22. tednu nosečnosti omogoča natančen pogled v morfologijo ploda, kasnejše ultrazvočne preiskave pa nam nudijo vpogled v rast in razvoj ploda ter morebitno tveganje za prezgodnji porod. Če gre za pravočasno odkrito okvaro, je mogoče pravočasno ukrepati; včasih, žal, tudi s prekinitvijo nosečnosti. Vsaka slaba novica je zagotovo veliko breme za mater in prav tako za ginekologa, kako naj prenese sporočilo, ki ni najboljše. Odločitev, kako bosta ravnala v naprej, bosta upoštevala zdravnikov nasvet ali ne, pa je v rokah staršev.

O novem koronavirusu še vedno vemo premalo, a vendarle čedalje več - kako nevaren je za nosečnice, kako poteka porod nosečnice, ki je okužena s koronavirusom?

Na to temo prebiram strokovno literaturo in članke. V naših obeh največjih porodnišnicah, ljubljanski in mariborski, ter še v nekaterih drugih, med drugim v brežiški, opravljajo tudi študije. Prve ugotovitve kažejo, da vertikalnega prenosa okužene matere na plod verjetno ni, a kljub temu se stanje nosečnice in ploda ves čas pozorno spremlja. Koronavirus je trombogen in pomeni večje tveganje za ženske z visokim krvnim tlakom, diabetesom, močnejše postave in tako naprej. Sam porod v času trajanja razglašene epidemije poteka brez prisotnosti očeta, v posebni sobi, v skladu z vsemi preventivnimi ukrepi. V tem času ni mogoč porod v vodi ali doma.

Sami svoje zdravniško poslanstvo dopolnjujete kot predsednica Posavskega in Obsoteljskega društva za boj proti raku na področju osveščanja pri zgodnjem odkrivanju: za katere programe gre, zakaj so pomembni, kakšna je odzivnost nanje v Posavju?

Naše društvo, ki šteje okoli tisoč članic in članov, je staro že več kot dvajset let in že nekaj let vztrajno delamo na tem, da bi dobilo novo vodstvo, a nam še ni uspelo. V društvu delamo predvsem na preventivi z željo, da se tako ženske kot moški udeležujejo preventivnih programov Svit, Dora in Zora. Priporočamo spoštovanje 12 priporočil proti raku, ki ne zmanjšujejo samo možnosti, da bi zboleli za rakom, pač pa tudi za drugimi kroničnimi boleznimi. Kot društvo redno izvajamo tudi delavnice učenja samopregledovanja dojk, ki so vedno zelo dobro sprejete. Nekatere od naštetih dejavnosti je trenutna situacija s preprečevanjem širjenja koronavirusa zaustavila oziroma omejila na določeno število, a kljub temu je vedno več žensk, ki izvajajo redno mesečno samopregledovanje dojk. V primeru opaženih sprememb je pomembno, da poiščejo ginekologa, ki jih po potrebi napoti v ambulanto za bolezni dojk. Najpogosteje se pojavijo bolečine v dojki ali tipne zatrdline, ki se v večjem odstotku izkažejo za nenevarne, a kljub temu zahtevajo diagnostiko. Vsakomesečno samopregledovanje je še vedno najboljša preventiva, ker še vedno zboli veliko mlajših žensk od 50 let. Ženske med 50. in 69. letom starosti so vključene v državni presejalni program za raka dojk Dora, s katerim so vsake dve leti vabljene na preventivno mamografijo. Ob spremembah v dojki morajo odreagirati tudi moški.

Moram reči, da smo v Posavju, še posebej sevniška občina, zelo dobro odzivni, okoli 70 odstotkov kaže statistka. Seveda bi si želeli višji odstotek, a to ni odvisno samo od zdravnikov, ki svetujemo, opozarjamo, motiviramo, izobražujemo, temveč od vsakega posameznika oz. posameznice.

V času največje zdravstvene krize v zadnjih desetletjih bomo 7. aprila obeležili svetovni dan zdravja, ali je kriza spremenila naše zavedanje o pomenu zdravja, ga je okrepila, mu posvečamo več pozornosti, kot smo mu morda pred desetletjem?

Zdravstvena stroka si želi čim bolj zdravo populacijo in temu so namenjeni raznoliki preventivni programi, v katere se je mogoče vključiti – in ljudje se vključujejo, kar je pohvalno. Žal v času krize iz preventivnih razlogov ti programi ne delujejo, a kriza ne sme biti izgovor za to, da ne bi vsak posameznik poskrbel za zdrav življenjski slog ter prehrano. Hoja je že ena izmed možnosti za ohranjanje in krepitev imunskega sistema, hkrati pa je kriza pokazala potrebe po posodobitvi samega zdravstvenega sistema. To je ena krasna priložnost, da se razgali sistem, v katerem delamo in v katerem je treba najti primerne rešitve tako za zaposlene v zdravstvu kot za bolnike.

Kako gledate na splošne težave v zdravstvu – na čakalne dobe, pomanjkanje zdravniškega kadra, neodločanje mladih zdravnikov za delo na primarni ravni v zdravstvu, beg mladih zdravnikov v tujino?

S pravo organizacijo dela bi šlo. Včasih rečemo, da dobra gospodinja vidi, kje mora pomesti. V zdravstvu je za to potreben konsenz več deležnikov, na vseh segmentih. Trenutno zelo ’bije v oči’ pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju, kar je treba čim prej rešiti. V naslednjih petih letih se nas bo, na primer, upokojilo 30 odstotkov ginekologov, tako da bo nastal kar velik manko na področju tega strokovnega kadra. Sicer pa že sedaj niso poštene te visoke obremenitve in glavarine. Sama imam 5700 pacientk in dnevno jih pregledam najmanj 30, a ker gre za redne in ultrazvočne preglede, bi lahko rekla, da gre za dva pregleda hkrati. Skratka, me ne čudi, če mlad zdravnik dobro premisli o svoji specializaciji, še posebej na osnovni, primarni ravni, saj vsi vemo tudi, kako obremenjeni so družinski zdravniki.

Zdravniki so včasih veljali za 'bogove v belem', danes je vaša avtoriteta pogosto na preizkušnji, ljudje so informirani, osveščeni, pogosto tudi skeptični do uradne medicine. Kako to vpliva na delo zdravnikov?

V to se ne poglabljam, svoje delo opravljam strokovno in v dobrobit svojih pacientk. Morda lahko rečem, da so danes vsi poklici razvrednoteni, vsak se na vse spozna. Sama vem, da bi težko opravljala, na primer, poklic ekonomista ali pravnika, ker nimam ustreznega znanja, a vsak se sam odloči, komu bo zaupal, da bo želena storitev opravljena strokovno in kakovostno. Doslej nisem imela nekih slabih izkušenj glede zaupanja pacientk, kajti dobro je, če si iskren do sebe in pošten do drugega.

Kaj vam je na doslej prehojeni poklicni poti ostalo v posebnem spominu, morda oseba ali dogodek?

Zgodilo se je marsikaj lepega in dobrega, a tudi žalostnega, vendar se ljudje radi spominjamo predvsem dobrih stvari. Eden izmed primerov, ki je ostal v mojem spominu, je, ko sem še pri nerojenem fantku ob ultrazvočnem pregledu ugotovila, da z njegovimi jetri nekaj ni v redu. Kmalu po porodu se je pokazalo, da ima okvaro jeter, a po uspešno opravljeni transplantaciji je danes odrasel in zdrav moški. So tudi primeri, ko sem z ultrazvočnimi preiskavami trebušne votline odkrila spremembe, ki so se izkazale za rakavo stanje. Zgodb in spominov je veliko in včasih o katerem izmed primerov razmišljam tudi še doma.

Kje in kako se najraje sproščate?

Stik z naravo, družina in prijatelji ter sorodniki mi lepšajo vsakdanjik. Rada delam na vrtu, še posebej, če učim prvega vrtnarjenja vnuka in vnukinjo. Zelo rada tudi plavam, zato obožujem poletje in morje.

Smilja Radi

Pogovor je bil objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 1. aprila 2021.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam