Ponoči spet prehajamo na zimski čas

Kot smo zdaj že kar navajeni, bomo v naslednji noči, torej s sobote na nedeljo, premaknili urne kazalce na zimski čas – za eno uro nazaj, s 3. na 2. uro, kar pomeni eno uro več spanja.

V Sloveniji smo začeli urne kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006. Evropska komisija je leta 2019 sicer predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem.

Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali pozneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo, poleg tega naj bi tudi gospodarstvo čutilo pozitivne učinke. Tisti, ki temu ukrepu nasprotujejo, pa izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

S premikom ure se začenja obdobje krajših in hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za dejaven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih.

Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ-ju spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije.

R. R.