Posavje v en glas: Zahtevamo samostojno zdravstveno regijo

Svet regije Posavje je na ponedeljkovi novinarski konferenci v sejni sobi Splošne bolnišnice Brežice enotno nastopil proti predlogu Uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki ga je Vlada RS poslala v javno obravnavo. Po tem predlogu bi Posavje izgubilo svoj samostojen položaj in bilo vključeno v večjo, širšo zdravstveno regijo, kar bi pomenilo, kot smo lahko slišali, da bi se o ključnih vprašanjih, od kadrov do razvoja zdravstvenih storitev, odločalo zunaj naše regije. Na novinarski konferenci so sodelovali predstavniki vseh šestih posavskih občin in ključnih zdravstvenih ustanov.

Ob tem je Svet regije podal javni poziv Vladi RS, naj nemudoma ustavi javno razpravo o predlogu uredbe, saj dokument ne odraža dejanskega stanja in potreb regije. Regija zahteva, da se položaj Posavja kot samostojne zdravstvene regije natančno in jasno opredeli že v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu, ki odpira možnost netransparentnega poseganja v mrežo zdravstvenih storitev.

V imenu Sveta regije je predsednika, kostanjeviškega župana Roberta Zagorca, po pooblastilu nadomeščal brežiški župan Ivan Molan, ki je poudaril, da so vsi župani šestih posavskih občin enotni v zahtevi, da se Posavje v uredbi določi kot samostojna zdravstvena regija. »Ta novinarska konferenca je na nek način zadnji obup in priložnost, da še opozorimo na stvari, ki so za Svet regije Posavje popolnoma nesprejemljive,« je uvodoma dejal Molan.

Svet regije že s trikratnim pozivom odločevalcem, a nobenega odgovora

Omenil je, da je Svet regije Posavje v zadnjem letu že trikrat uradno pozval Vlado RS in Ministrstvo za zdravje, naj pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov ohrani Posavje kot samostojno zdravstveno regijo, nazadnje 5. novembra 2025, ko je na vlado poslal dokument Stališče glede predloga Uredbe o določitvi zdravstvenih regij, s katerim zdaj enotno, javno in odločno zahteva, da se Posavje v uredbi opredeli kot samostojna zdravstvena regija. Kljub več opozorilom, argumentom in poslanim dopisom do danes ni bilo nobenega odziva oz. odgovora. Vlada je medtem predlog uredbe, ki ne upošteva stališč regije, poslala v javno razpravo brez kakršnegakoli predhodnega dialoga s predstavniki Posavja. »Gre potihoma za preoblikovanje zdravstvenih regij, ki so popolnoma nesprejemljive tako za Posavje kot morda tudi širše,« je poudaril Molan in dodal, da so na to opozarjali tudi v Skupnosti občin Slovenije.

Sprejeli štiri sklepe

Brežiški župan je nato prebral stališča in zahteve, ki jih je sprejel Svet regije Posavje:

• Predlog uredbe grobo posega v obstoječo ureditev statističnih regij in vpliva na morebitno prihodnjo ureditev pokrajin z uvajanjem novih zdravstvenih regij, čemur v regiji Posavje nasprotujemo.
• Predlog uredbe posega v dosedanjo ureditev zdravstvenih dejavnosti, kar je za lokalne skupnosti v Posavju nesprejemljivo tako na primarni kot na sekundarni ravni, saj iz gradiva ni razviden obseg storitev, ki jih bodo v prihodnje opravljali javni zavodi na območju regije Posavje.
• Svet regije Posavje zahteva, da se Posavje v uredbi določi kot samostojna zdravstvena regija.
• Svet regije Posavje zahteva, da se gradivo v javni razpravi umakne in ustrezno dopolni z obrazložitvami, iz katerih bo nedvoumno razviden obseg zdravstvenih storitev vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Posavju, tako na primarni kakor na sekundarni ravni.

Župan Molan: Predlagana uredba pomeni nevarnost nadaljnjega siromašenja Posavja

Župan Ivan Molan je pri tem izpostavil: »Svet regije poudarja, da mora biti reforma zdravstvene dejavnosti pripravljena in predstavljena transparentno, z jasnim prikazom bodoče mreže javne zdravstvene službe ter določitvijo obsega dejavnosti za vsakega izvajalca posebej. Le tako bi bila omogočena strokovna, vsebinsko utemeljena in javnosti razumljiva razprava o predlaganih spremembah.« Posavje je energetsko središče Slovenije, pomembno prometno, obrambno in varnostno vozlišče ter ima razvejano prometno infrastrukturo in izjemen turistični potencial, je naštel Molan, zato po njegovem Svet regije opozarja, da bi morala država regijo s takšnim gospodarskim, energetskim in strateškim pomenom krepiti in razvijati, ne pa jo vključevati v širšo administrativno enoto, kjer bi se o ključnih vprašanjih zdravstva odločalo zunaj regije. Predlagana uredba pomeni nevarnost nadaljnjega siromašenja Posavja – tako na področju zdravstva kot drugih javnih storitev, ki prebivalcem zagotavljajo kakovostno življenje, je še poudaril.

Hribar: Pridružitev Posavja JV zdravstveni regiji lahko za 75 tisoč prebivalcev predstavlja bistveno slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev

Direktorica SB Brežice Anica Hribar, ki je predstavila povzetek predlagane uredbe o določitvi zdravstvenih regij, je med drugim poudarila, da je ključno pri tem, da se Slovenija razdeli na šest zdravstvenih regij, pri čemer Posavje ni več samostojna regija v trenutno veljavni zdravstveni mreži, ampak se zdravstvene dejavnosti priključijo v večjo regijo, v tem primeru jugovzhodno zdravstveno regijo. »Zakaj se določajo zdravstvene regije, je zapisano v uredbi zato, ker moramo vsi izvajalci v nadaljevanju zaprositi za nova dovoljenja za delo in eno od meril oz. točk, zaradi česar se ustanavljajo zdravstvene regije, je ravno to podeljevanje novih dovoljenj za delo,« je pojasnila Hribar in še navedla, da se bodo na podlagi določenih regij podeljevale koncesije ter povezovali javni zavodi za izvajanje skupnih zadev in kadrovske problematike ter za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Dodala je, da bo vlada v roku naslednjih šest mesecev od začetka veljave uredbe določila obseg ključnih zdravstvenih storitev za posamezno novo zdravstveno regijo. Te storitve so: urgentni centri, mobilne nujne medicinske pomoči, bolnišnične postelje na internem, kirurškem, pediatričnem in ginekološko-porodnem oddelku, postelje v intenzivnih enotah, porodnišnice in dializni centri, negovalne bolnišnične postelje, specialistične ambulante, paliativne dejavnosti ter radiološka diagnostika. »To so vse storitve, ki jih brežiška bolnišnica že vrsto let v celoti zagotavlja prebivalcem Posavja, zato ni povsem jasno, kljub temu da uredba določa, da je lahko v eni regiji več bolnišnic oz. različnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, katere od teh dejavnosti, ki so opredeljene v uredbi, bodo v Posavju sploh še dosegljive,« je izjavila direktorica SB Brežice. Po njenih besedah je cilj uredbe združevanje, povezovanje in s tem za določeno število prebivalcev lahko tudi zmanjševanje obsega zdravstvenih storitev. »Pridružitev Posavja JV zdravstveni regiji lahko zato za 75 tisoč prebivalcev predstavlja bistveno slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev ter s tem slabšo kakovost in varnost življenja na tem območju,« je izpostavila in še omenila, da zakon predvideva tudi nove kriterije za splošne bolnišnice, tako je za SB dovolj, da ima interni in kirurški oddelek ter urgentni center, medtem ko je bilo doslej za SB potrebno, da ima tudi pediatrični in ginekološko-porodni oddelek. »Menim, da vsa ta zbrana določila na enem mestu nakazujejo smer razvoja zdravstva na območju Posavja v nadaljevanju pri sprejemanju naslednjih podzakonskih aktov,« je sklenila Hribar, ki pričakuje, enako kot Svet regije Posavje, da bo Posavje v uredbi opredeljeno kot samostojna zdravstvena regija. Kot je še omenila, javna razprava poteka še do 14. novembra, rok za sprejem uredbe pa se izteče v šestih mesecih od uveljavitve Zakona o zdravstveni dejavnosti, tj. 21. novembra 2025.

Levojević: Predlog uredbe je absurd v deželi absurdov, ki se ji reče zdravstvo

Direktor Zdravstvenega doma Brežice Dražen Levojević, ki je spregovoril o izvajanju NMP in pomenu UC Brežice za vse prebivalce regije Posavje, je med ostalim izjavil: »Pri predlogu ureditve zdravstvenih regij predlagatelji niso izvedli nobene poglobljene analize, ki bi jo tak predlog ureditev zahteval, predložili nobenih podatkov in niso opravili usklajevanja s ključnimi deležniki v regiji Posavje. Podatki o zadovoljevanju potreb zavarovancev na območju ZZZS OE Krško v deležu nad 85 % (podatek za leto 2024, op. p.) govorijo o uspešnosti izvajalcev na tem območju in menim, da bi to moral biti dober pokazatelj za oblikovanje samostojne zdravstvene regije. Ker niso predstavljene posledice predlagane spremembe, štejemo, da bo navedena sprememba povzročila spremembe v organiziranosti SB Brežice, ZZZS, urgentnega centra in pristojnega NIJZ. Navedene posledice ne bodo zgolj administrativne, ampak bodo znatno vplivale na uporabnike storitev.« Predlog uredbe je označil kot »absurd v deželi absurdov, ki se ji reče zdravstvo«. Dodal je, da v tem trenutku težko predvidijo vse posledice, ki bi jih lahko takšna sprememba nosila s seboj. Po njegovih navedbah ravno v UC Brežice že vrsto let beležijo povečano realizacijo oz. realizacijo nad dogovorjenim planom. »Zavedati se moramo, da bodo takšna postavitev zdravstvenih regij in predvidene spremembe na NMP verjetno pripeljale do tega, da se bo krnilo, ne pa krepilo urgentni center,« je izpostavil Levojević in dodal, da bo enako veljalo tudi za druge podporne službe v regiji, npr. na področju ZZZS, kjer naj bi se poseglo tako v izpostave po posameznih občinah kot splošne službe, ki se trenutno izvajajo po OE zavoda. Opozoril je še, da bodo izvajalci, ki so zdaj, razen Krškega, spadali pod NIJZ OE Celje, verjetno prestavljeni pod OE Novo mesto, pri čemer je na podlagi svojih izkušenj kritiziral novomeško enoto, da so s sodelovanjem na področju nalezljivih bolezni, cepljenj in nekaterih drugih vsebin z njo bistveno manj zadovoljni kot pa s celjsko. »Želimo si, da je v naši regiji oblikovana samostojna enota, ki nam bo zagotavljala tudi boljše statistično spremljanje posameznih bolezni,« je ob tem dodal.

Vukmanič Pohar: Bojimo se ukinjanja nekaterih bolnišničnih oddelkov

Strokovna direktorica SB Brežice Mateja Vukmanič Pohar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je pojasnila pomen dostopnosti zdravstvenih storitev za kakovostno in varno oskrbo pacientov v regiji Posavje. Povedala je, da je že zdaj iz krajev bolj na obrobju regije potreben čas za dostop do bolnišnice tudi cca 40 minut, dodatno pa ga podaljšujejo še nenehne rekonstrukcije cest. »Kakšne spremembe bi v obsegu dela to pomenilo za našo bolnišnico, iz uredbe ni razvidno in nikjer ne piše. Jasno pa nam je, da spremembe zagotovo bodo, sicer uredbe ne bi izvajali,« je poudarila in dodala, da združevanje Posavja z Dolenjsko in Belo krajino v eno regijo »žal ne obeta razvoja in širitve dejavnosti v bolnišnici, ampak prej obuditev tega, česar se bojimo – v preteklosti sta bila tarči ukinjanja ravno ginekološko-porodni in pediatrični oddelek«. Z ukinjanjem porodniške dejavnosti bi po njenem prepričanju posegli v podaljšanje časa, potrebnega za dostop v porodnišnico, kar bi pomenilo zmanjšano varnost za nosečnice in posledično poslabšanje porodniških izidov, česar se bojijo. Podobne težave bi se pojavile tudi v pediatrični službi, kjer imajo trenutno pediatra v bolnišnici dostopnega 24 ur vsak dan v letu. »Sicer pa bi se lahko zgodilo, da od petka popoldne do ponedeljka zjutraj v Posavju ne bi bilo nobenega pediatra,« je dejala Vukmanič Pohar, ki jo že zdaj skrbi, saj je v marsikaterem zdravstvenem domu pediatrov premalo. »Če bi nam katerokoli od štirih osnovnih področij v bolnišnici – pediatrijo, ginekologijo, kirurgijo ali interno medicino – odvzeli ali prestrukturirali, bi nevarno posegli v zdravje in dostopnost do zdravstvenih storitev in oskrbe posavskih otrok ter vseh ostalih pacientov in pacientk, prav tako bi se podaljšale čakalne dobe,« je pojasnila in navedla, da poleg Posavcev vsako leto obravnavajo vedno več ljudi iz drugih slovenskih regij, ki v Brežice prihajajo prostovoljno ravno zato, ker so zadovoljni z njihovo kakovostno obravnavo. »Upam si trditi, da delamo na posameznika bistveno več kot v marsikaterem drugem večjem centru, zato menim, da smo enako varni ali celo bolj varni in sposobni za izvajanje storitev, posegov, intervencij raznih tipov,« je še poudarila strokovna direktorica SB Brežice ter zaključila, da v brežiški bolnišnici na vseh področjih delovanja dosegajo dostopnost, varnost in učinkovitost, kar predstavlja glavno vodilo slovenskega javnega zdravstva.

Župan Kerin: Kot da nam nekdo drži figo v žepu

Krški župan Janez Kerin je izjavil, da mestna občina Krško na svoje ’dvorišče’ umešča največji jedrski objekt v zgodovini Slovenije, JEK2, posredno tudi objekte, ki so potrebni za odlaganje jedrskih odpadkov. »Po drugi strani pa smo deležni jemanja institucij, ki bi omogočale kakovostnejše življenje naših občank in občanov oz. kar vseh prebivalcev Posavja,« je povedal Kerin ter dodal, da je MO Krško v zvezi s tem že sprejela tudi dva temeljna dokumenta, s katerima nastopajo proti investitorju, se pravi državi – Resolucijo MO Krško o izhodiščih za umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne Krško in zraven še usmeritve, ki se navezujejo na to resolucijo. V obeh dokumentih, ki sta bila poslana na Ministrstvo za naravne vire in prostor, je med drugim tudi navedeno, kot je dejal Kerin, da želijo na podlagi postopkov umeščanja svojim občankam in občanom zagotoviti boljše storitve s področja zdravstvene oskrbe. »Jemanje zdravstvene regije kot take v Krškem smatramo kot nasprotovanje temu oz. da nam nekdo drži figo v žepu in nam s tem jemanjem slabša, ne pa izboljšuje, kljub temu da nas imajo za sogovornika pri samem umeščanju. A eno je sogovorništvo, drugo pa so konkretna dejanja, iz katerih izhaja, da nam na podlagi te uredbe v tem delu Slovenije jemljejo sekundarno zdravstvo kot tako, območno enoto ZZZS in verjetno še kakšno stvar, ki se skriva v podzakonskem aktu,« je izjavil Kerin ter še dodal, da se ne sme dopustiti, »da nam na tak način odpeljejo to regijo iz tega okolja oz. da jo delijo pod JV regijo«. Po njegovem imajo že slabo izkušnjo s prestavitvijo policijske uprave iz Krškega v Novo mesto in poskusi s prestavitvijo nekaterih drugih institucij iz Posavja. »Ne smemo dovoliti, da bi nam odpeljali tisto, kar vsi ljudje najbolj potrebujemo, se pravi storitve na področju zdravstva, ki Posavkam in Posavcem dajejo dodano vrednost,« je še dejal Kerin.

Župan Ocvirk: Posavje ne more pristajati na usmeritev, da je zgolj industrijsko-energetska regija

Sevniški župan Srečko Ocvirk je izpostavil strateški pomen in ranljivost Posavja v luči predlagane uredbe. Kot je poudaril, gre s to uredbo za ponoven predlog centralizacije in umik institucij iz regij, ki so nekoliko manjše. »Zgleda, da je to za zakonodajalca, za vlado nekoliko manj pomembno, za nas, ki živimo v tem prostoru, pa so storitve na področju zdravstva izrednega pomena, ne samo izvajanje storitev na primarni in delu sekundarne ravni, ampak kot celovite storitve, ki jih potrebuje določeno okolje,« tako Ocvirk. Dodal je, da je regija Posavje proti SZ, v smeri Celjske regije, zaprta, nedostopna, proti Ljubljani pa je dostopna zgolj po avtocesti Ljubljana–Zagreb »in je tudi za Sevnico izredno pomembno, da so kakovostne zdravstvene storitve v Posavju organizirane, povezane in dostopne, kot so bile do zdaj, ali pa še na višji ravni«. Po njegovih besedah so potrebe po zdravstvenih storitvah velike in Posavje ne more pristajati na usmeritev, da je zgolj industrijsko-energetska regija. »Posavje potrebuje storitve s področja zdravstva, srednjega šolstva, višjega izobraževanja, zato da lahko kot družba, kot razvojni potencial v celoti funkcionira,« je izjavil in dodal, da je zelo pomembno, da se teh služb ne koncentrira v velike objekte, kjer prihaja do bistveno večjih težav pri izvajanju teh nalog kot v manjših, ki so konkurenčni, kakovostni, strokovni in pripravljeni na izzive sodobnosti, je povedal Ocvirk in še dodal, da je umikanje odločevalcev v večje centre »trend, ki ga ne želimo, da se izvede, je za nas nedopusten, kajti v tem primeru se zapiramo in nudimo zgolj prostor za energetske objekte, ki ne služijo našemu razvoju, ampak države kot celote, iz tega pa se regija le siromaši«. Poudaril je še pomen zdravstva kot pomembnega zaposlovalca: »Če lahko te storitve opravljamo v našem okolju in vidimo, da jih lahko opravljamo ter imamo kadrovski potencial za opravljanje teh storitev v tem okolju, potem je prav, da se tudi opravijo v tem okolju in ga krepijo na vseh področjih, tudi na socialnem in intelektualnem.«

Župan Režun: Vseskozi se pogovarjamo o decentralizaciji, dela pa se ravno obratno

Po besedah radeškega župana Tomaža Režuna je v 11 letih svojega županovanja že marsikaj razumel, »še zmeraj pa ne razumem, da se vseskozi pogovarjamo o decentralizaciji, delamo oz. delajo pa ravno obratno«. Dodal je, da Radeče, kar se bolnišničnega zdravljenja tiče, gravitirajo malo na Brežice, Celje in Trbovlje »in prav je tako, da se ljudje lahko hitro odločijo, kje se nahaja najbližja bolnišnica, a predlog te uredbe s šestimi zdravstvenimi regijami res ni sprejemljiv«. Dejal je še, da je govora o največji investiciji v zgodovini Sloveniji, JEK2, »hkrati pa bežijo institucije iz Posavja ven, kar nikakor ne more biti sprejemljivo in samo še čakam, da bomo dobili komando ’vsi v Ljubljano v službo in bo potem mir’, a kako bomo to izpeljali, je pa že danes problem, saj vidimo, kaj vse avtocestni križ prenese in kakšna je infrastruktura«. Režun je še izrazil upanje, da se bo slišal tudi glas občin, »kajti, vsaj tak občutek imam, sprejme se neka odločitev, potem se pa po občinah ’gasi’, češ, dajte to skomunicirati med ljudmi oz. vi že veste, kaj je dobro. Tega pa smo se tudi Posavci že dovolj najedli.«

Župan Debelak: Brežiška bolnišnica je za nas najboljša možna varianta zdravstvene oskrbe

Bistriški župan Franjo Debelak je prepričan, da centralizacija nikoli ne prinaša dobrih stvari za manjša, ranljivejša okolja. »Poskus priprave neke nove organizacije Slovenije«, kot je označil predlog uredbe, je po njegovem »neumno, slabo za vse nas in potrditev, da spet delajo nekaj mimo nas«. Po njegovem ni prav tudi zato, ker »smo v Posavju že nekajkrat Vladi RS pošiljali dokumente z namenom nestrinjanja in s predlogi, da se razmisli in naredi drugače, a nič od tega«. Debelak je še dejal, da je predlog nove razdelitve zdravstvenih regij »za Bistrico ob Sotli popolnoma nesprejemljiv«. Izpostavil je, da sicer gravitirajo tudi na Celje, a je zanje bolnišnica v Brežicah »najboljša možna varianta zdravstvene oskrbe«, tako da so na to bolnišnico, ki ima po njegovem dolgo zgodovino in odlično referenco, zelo navezani. »V tem trenutku nam bolnišnice sicer nihče ne zapira, ampak lahko pa se zgodi, da ko se bo spet začelo z neko ’varčevalno histerijo’, se bo iz naše bolnišnice preselil najprej en program, nato drug itd., posledično pa tudi zdravniki, tako da bomo na koncu osiromašeni kakovostnih storitev in dobrega strokovnega kadra,« je še povedal Debelak ter dodal, da tudi za manjše, podeželske občine to pomeni oddaljitev dostopa do pomembnih državnih institucij.

Direktorica občinske uprave Lajkovič: Upam, da bodo slišali naš glas

Direktorica kostanjeviške občinske uprave Judita Lajkovič je poudarila, da je bilo doslej sodelovanje med posavskimi župani in občinami vedno na najvišji ravni ter so se vedno usedli skupaj, ko je bilo treba, »ampak očitno tokrat dani predlogi v Ljubljani niso bili slišani. Dejstvo je, da centralizacija ni bila še za nikogar dobra in tudi za nas ni, v tem trenutku pa sploh ne. Upam, da bodo slišali naš glas in sprejete sklepe, tako da ostanemo tukaj, kjer smo, se pravi kot Posavska regija, kar je za nas edino dobro in sprejemljivo.«

Župan Molan je novinarsko konferenco, ki jo je povezovala Anja Urek, zaključil z besedami, da bi se morale zdravstvene regije določiti z zakonom, v katerem bo jasno določeno, kako bodo izvajalci zdravstvenih storitev delovali tako na primarni kot sekundarni ravni, »kajti le na tak način bomo lahko mirni, da bodo imeli v Posavju naši občanke in občani enako dostopnost in možnost zdravstvenih storitev kot vsi ostali v Sloveniji«.

R. R.

#povezujemoposavje