Posavje v postkriznem obdobju: Ključna bo odločitev glede JEK2

V majskem pogovoru z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo se posvetili področju kmetijstva in proizvodnje hrane, tokrat pa je z nami delil nekaj misli o obsežnih načrti za okrevanje po epidemiji covida-19, natančneje, na katera področja bi se po njegovem mnenju morali usmeriti in fokusirati v Posavju pri črpanju teh sredstev in kje vidite našo priložnost v post-kriznem obdobju.

»Evropska komisija je s predstavitvijo Evropskega zelenega dogovora in cilja podnebne nevtralnosti do l. 2050 že pred pandemijo koronavirusa nastavila smer prihodnjega razvoja EU, torej zeleno, trajnostno in digitalno gospodarstvo. Pandemija je k tem ciljem dodala še pomen odpornosti EU, tako zmanjšanja odvisnosti glede ključnih strateških industrijskih surovin kot tudi odpornosti na bodoče pandemije,« pravi Bogovič. Rezultat spremenjenih okoliščin je rekordni večletni finančni okvir 2021–2027 in paket za okrevanje po pandemiji koronavirusa v skupni višini prek 1800 milijard EUR, pri čemer je okrog 60 % sredstev namenjenih za trajnostni prehod in digitalizacijo.
 
Kako torej ta sredstva porabiti v Posavju? »V tistih delih Posavja, kjer še manjkajo kakovostne širokopasovne povezave, moramo te urediti s pomočjo EU sredstev, saj je to osnova za digitalno družbo. Koronakriza je pokazala tudi veliko pomanjkljivosti v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi starejših, zagotavljanje novih kapacitet v negovalnih bolnišnicah in domovih za ostarele je nujno! Veliko priložnost vidim tudi v oskrbi starejših na njihovih domovih in v drugih oblikah deinstitucionalne oskrbe,« poudarja evropski poslanec. V krški občini tako načrtujejo kompleks Pametne srebrne vasi na Senovem, ki bi poskrbel za starejše bodisi na njihovih domovih bodisi v stanovanjskih skupnostih bodisi v varovanih stanovanjih, ki se jih načrtuje zgraditi v novem kompleksu na območju nekdanje separacije rudnika na Senovem, pri tem pa seveda računajo na EU sredstva.

Zagotavljanje novih kapacitet v negovalnih bolnišnicah in domovih za ostarele je nujno! 

V občini Krško so bili v preteklosti, nadaljuje Bogovič, uspešni pri črpanju EU sredstev za komasacije in namakalne sisteme. »Načrtovana izgradnja namakalnega sistema na Krškem polju je velika priložnost, saj bo za aktivne ukrepe prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe na voljo veliko EU sredstev znotraj sklada za razvoj podeželja,« meni. Na področju gospodarstva moramo vlagati v ukrepe, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo. Po njegovih besedah imamo na tem področju posamezniki veliko priložnosti v energetski sanaciji stanovanj, gradnji manjših sončnih elektrarn ali prehodu na ogrevanje s toplotnimi črpalkami. EU namreč pripravlja obsežen paket podpor za obnovo stanovanjskega sklada, saj stanovanja porabijo 40 % vse energije. Pričakovati je še večje podpore za lastnike stanovanj pri energetski obnovi hiš in stanovanj, kot jih je že v preteklosti nudil stanovanjski sklad.
 
Na Posavje kot energetsko regijo bo seveda najbolj vplivala odločitev o tem, kako bomo po zaprtju TEŠ proizvedli dovolj električne energije za našo državo. »Sam zato podpiram izgradnjo drugega bloka NEK, saj si drugače ne znam predstavljati zadostne samooskrbe z električno energijo. Poraba električne energije se bo namreč bistveno povečala zaradi elektrifikacije prometa, ogrevanja in hlajenja stanovanj, proizvodnje vodika, ki bo v tovornem in avtobusnem prometu ter v industriji nadomestil fosilna goriva. Upam, da pride na državni ravni čimprej do odločitev, da se lahko celotna regija pripravi na takšen izziv in izkoristi v ta namen tudi EU sredstva,« zaključi Bogovič. 
 
P. P.

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje