Posavje v slovenskem vrhu po porabi zdravil

Na krški območni enoti ZZZS opozarjajo na problematiko prekomernega predpisovanja in posledične porabe zdravil, zlasti antibiotikov in psihotikov, ki je višja v primerjavi z večino ostalih regij v Sloveniji, še zlasti pa neutemeljenega predpisovanja več različnih zdravil hkrati, kar je lahko za prejemnika zdravil tudi škodljivo.

Skrb zbujajoča poraba antibiotikov in psihotikov

Obseg predpisovanja zdravil se v Sloveniji zelo razlikuje po regijah, pravi doc. dr. Tatjana Mlakar iz ZZZS območne enote Krško. »Imamo regije, v katerih je predpisovanje zdravil izjemno racionalno in regije, kjer beležimo zaskrbljujoče odstopanje od slovenskega povprečja, predvsem z vidika prekomernega in tudi neinduciranega predpisovanja zdravil, takšna regija je tudi Posavje,« je poudarila ob robu učne delavnice za zdravnike, predpisovalce zdravil. Izpostavila je zlasti predpisovanje antibiotikov, ki jih prebivalci Posavja prejmejo v najvišjem deležu na uporabnika, ko regijo primerjamo z ostalimi regijami v Sloveniji, in psihotikov, kjer je primerjava s Slovenijo prav tako skrb vzbujajoča. Posebej je v Posavju problematično področje t. i. polifarmakoterapije, tj. predpisovanja več različnih zdravil za eno zavarovano osebo, kar je lahko glede na lastnosti predpisanih učinkovin tudi škodljivo za zdravje. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji več kot 70 tisoč oseb, ki imajo predpisanih več kot deset različnih zdravil hkrati, in več kot 250 tisoč oseb, ki prejemajo do devet različnih učinkovin hkrati, kar nas uvršča v svetovni vrh, številke pa vsako leto še naraščajo.

Problematična polifarmakoterapija

Na hitro rast porabe zdravil, povezano z omenjeno polifarmakoterapijo, opozarja tudi prim. mag. Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila na ZZZS, kar poleg dokazanih škodnih vplivov za bolnike povzroča tudi naraščanje količine zavrženih zdravil, ki jih v Sloveniji letno (organizirano) zavržemo skoraj 80 ton, če posebej ne omenjamo visokih odhodkov za predpisana zdravila, ki se v Sloveniji približujejo eni milijardi evrov. V zadnjih 20 letih se je število prejemnikov zdravil povečalo (le) za 10 % (z 1,433 mio na 1,592 mio), poraba zdravil na prejemnika pa se je povečala kar za 63 % (s 475 definiranih dnevnih odmerkov (DDD), na 775 DDD). »Tistim osebam, ki jim predpisujemo zdravila, jih predpisujemo vedno več,« poudarja Fürst, tudi zaradi vedno bolj agresivnega in intenzivnega zdravljenja, ki mu botrujejo mednarodne smernice. Območje Posavja je neugodno izpostavljeno tudi glede polifarmakoterapije (takoj za območjem Murske Sobote). Za predpisovanje zdravil, ki bodo pacientu koristila in ne škodovala, morajo skrbeti predvsem zdravniki predpisovalci, ki jim pri zaznavanju negativnih interakcij med predpisanimi zdravili lahko svetujejo klinični farmacevti, ki jih prav z namenom skrbi za zdravje prejemnikov zdravil (tveganje za neželene učinke), dodatno financira ZZZS.

Neutemeljeno predpisovanje pomirjeval starejšim?

Čeprav smo se v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih precej popravili v mednarodnih primerjavah glede porabe zdravil in smo najbolj južna država v Evropi med tistimi, ki dokaj dobro obvladajo porabo antibiotikov, pa imamo tovrstnih izzivov v Posavju še zelo veliko. Slovenija kot celota je primerljiva z Avstrijo, Nemčijo in skandinavskimi državami ter ima celo boljše kazalnike obvladovanja predpisovanja zdravil kot Italija, Francija, Španija in Grčija. Praviloma velja, da so kazalniki učinkovitosti predpisovanja in porabe zdravil najslabši v vzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije, boljši pa v osrednjem in zahodnem delu. Posavje, Dolenjska in Bela Krajina sodijo v področje, kjer je še veliko prostora za učinkovitejše predpisovanje in porabo zdravil, kar je pomembno predvsem z vidika zdravja za naše občane. »Na nekaterih področjih so odstopanja v posavski regiji kar izrazita,« poudarja Fürst. V lanskem letu so bili skoraj 29 % zavarovanim osebam Posavja predpisani antibiotiki, višji delež beležijo le v murskosoboški enoti, medtem ko je v nekaterih regijah (Ljubljana, Nova Gorica) delež nižji kot 23 %. Izpostavlja tudi predpisovanje protibolečinskih zdravil, npr. tramadola, ki spada med opioidne analgetike, pri katerih obstaja tveganje za odvisnost. Poraba psihotropnih zdravil (npr. proti anksioznosti in tudi uspaval) se sicer znižuje, kar je posledica dejstva, da te učinkovine postajajo zgolj samoplačniške. Posebej zaskrbljujoče je predpisovanje pomirjeval najstarejši populaciji, zlasti v domovih za starejše, kar pogosto zaznavajo kot neutemeljeno predpisovanje. Kar 96 od 1000 starejših od 65 let ima predpisan vsaj en antipsihotik, kar nas uvršča na prvo mesto po mednarodnih OECD raziskavah, ki kažejo kot mednarodno povprečje 54 oseb na 1000 starejših od 65 let, na Švedskem pa celo le 16 oseb na 1000 starejših od 65 let.

»Posebno odgovornost pri zdravljenju z zdravili pa imamo tudi občani sami, saj z lastno skrbjo za zdrav življenjski slog lahko naredimo izjemno veliko za svoje zdravje,« pravi doc. dr. Mlakar in poziva k vključevanju v preventivne zdravstvene programe, ki jih ZZZS financira in jih vodijo izvajalci zdravstvenih storitev.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.