Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Posavska iniciativa za pitno vodo predstavila svoja stališča pred referendumom

Objavljeno: Sreda, 23.06.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
posavska_iniciativa_za_pitno_vodo_novinarska_konferenca (28)

Člani Posavske iniciative za pitno vodo na ponedeljkovi tiskovni konferenci

Blizu broda na Mostecu, na brzicah Save, je 21. junija potekala tiskovna konferenca Posavske iniciative za pitno vodo, ki je predstavila svoje poglede na referendum za pitno vodo, ki bo 11. julija, in opozorila na po njihovem nespametne posege v naravo, ki jih izvajajo odločevalci.

posavska_iniciativa_za_pitno_vodo_novinarska_konferenca (16)

Nicoleta Nour iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Brežice

Kot so povedali, so se zbrali »majhni ljudje, ki načeloma nimamo besede pri pisanju zakonov«. Zbrali so se na lokaciji edinih brzic v Posavju, ki ima po njihovem toliko turističnega potenciala, je izredno pomembna za drstenje in tudi različne sproščujoče aktivnosti domačinov, pa jih bodo, kot pravijo, vodilni raje uničili in prek zgradili nov most čez Savo. »Posebej 37. člen nove zakonodaje namreč omogoča gradnjo raznih javnih objektov ob priobalnih območjih in v določenih primerih tudi na vodnih telesih. Domačini iz iniciative strogo nasprotujemo takšnim nespametnim posegom v naravo, saj s tem še bolj uničujemo rečni ekosistem in ogrožamo svojo lastno podtalnico kakor tudi povišujemo riziko za hude poplave pri bodočih generacijah,« je izjavila Nicoleta Nour iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Brežice. Nadaljevala je, da živimo v času podnebne krize »in bi pričakovali odrasle, zrele ljudi, da se vedejo tako, da sprejemajo zakone, ki potrjujejo zavedanje, da se kriza dogaja in da potrebujemo konkretne, ampak tudi dobre rešitve«. Z dopolnilom zakonodaje o vodah se to na žalost ne vidi, je dodala. Po njenem želijo, da se zakon, ki se piše v imenu ljudstva, generacij, ki še pridejo za nami, napiše smotrneje. »Zato tudi glasujemo proti temu zakonu, ker ni dovolj dober in bi radi boljši zakon, ker vemo, da obstajajo ljudje, strokovnjaki, ki pišejo boljše zakone in tudi izvirajo iz razumevanja ekosistemov, narave in tega, da živimo v podnebni krizi,« je izjavila in dodala, da bi si želeli boljšega razumevanja sonaravnosti in življenja z reko, ne samo zatiranja narave in betoniranja, ki prinaša dobiček zgolj kratkoročno in zgolj peščici.
posavska_iniciativa_za_pitno_vodo_novinarska_konferenca (20)

Natalija Kežman Jovanović


Natalija Kežman Jovanović, domačinka iz Loč pri Dobovi, je izpostavila, da bo njena vas ob morebitni gradnji HE Mokrice zelo prizadeta. Iz osebnih bojev ve, da se s takšno zakonodajo zgolj nadaljuje uničevanje obdelovalnih površin, ki se je začelo že zaradi hidroelektrarn: »To vam govorim iz lastnih izkušenj, ker vem, kako se dela masaker nad zemljišči, ko v vašo vas pridejo energetiki in snovalci novih tras nasipov in cest. Dovolj je uničevanja.« V nadaljevanju je predstavila argumente, zakaj bo 11. julija na referendumu glasovala proti novemu zakonu o vodah. »Zaradi tega, ker imamo izkušnje, kako vplivajo vsi posegi v reko in okolje ter kako stvari potekajo. Z vsakim posegom v bližino reke rabimo kmetijske površine, ki so jih že ogromno vzeli. Hrana se vedno bolj draži, mi pa površine še kar naprej uničujemo. Ko sem videla, da se v Brežicah načrtuje kajakaški center, me je kar malo podžgalo, po domače povedano. Ne vem, če se tisti, ki o tem odločajo, dobro zavedajo, da vsaka kajakaška steza, vsak objekt, ki mu je omogočeno, da se gradi, rabi kmetijsko površino, parkirišče in dovozno pot.«
posavska_iniciativa_za_pitno_vodo_novinarska_konferenca (22)

Dušan Klenovšek


Naravovarstvenik Dušan Klenovšek je poudaril, da so reke kot krvožilje narave, saj s poplavljanjem prinašajo kvalitetna hranila za kmetijske površine in filtrirajo ostale snovi. Po njegovem se s poseganjem v nabrežni pas ta sposobnost rek izgubi, te zgolj poglabljajo svojo strugo in ogrožajo prebivalce dolvodno v rečnem toku. »Vodotoki zaradi tega postajajo 'bolani',« je dejal. Opozoril je tudi, da je priobalni pas pomemben tudi za ostale živali, ne samo ljudi. »Tam živijo bobri, ptiči, postranice v produ, vsi ti organizmi najdejo zatočišče v obrečnih vegetacijah in so tudi izredno pomembni za nas, ljudi, četudi se tega ne zavedamo,« je dodal. Po njegovem bi nova zakonodaja na obrežnem pasu, ki je še ostal, omogočila javno korist, »a vemo, da gre pri tem predvsem za korist kapitala«. Kadar je veliko vode, naj se reka razlije, je izpostavil, »kajti če ji ne pustimo, da se razlije, poglablja tla in teče z veliko večjo hitrostjo. Kjer je konec nasipa, nastane potem katastrofa. Če s hidroelektrarnami nadaljujemo, moramo nadaljevati vse do Beograda, drugače bodo po zadnji HE kaos in poplave.« Navedel je še, da se bo s HE Mokrice uničilo ne samo Savo, ampak tudi Sotlo in Krko oz. življenje v in ob njiju. »Na ribolovni turizem v Krki in Sotli lahko pozabimo,« je dejal.
posavska_iniciativa_za_pitno_vodo_novinarska_konferenca (4)

Pri Mostecu so edine brzice na Savi v Posavju.


Jani Vidmar iz občine Šmarješke Toplice je povedal svojo osebno zgodbo »o delu, ki ga je opravljal namesto države«. Da bi ohranil močvirje ob najdaljšem slovenskem potoku Radulja, ki je na območju Nature 2000, sta s partnerko odkupila ozemlje v bližini Radulje, da ga ne bi uničili z intenzivnim kmetovanjem. »Potrebujemo sredstva in zakonodajo za pomoč kmetom, da se le-ti zavedajo pomena ohranjenih popravnih ravnic, ne pa financiranje betoniranja rek,« je povedal.

Miha Stegel iz civilne iniciative Danes! pa je predstavil, kako lahko ljudje 11. julija glasujejo na referendumu, četudi bodo na dopustu oz. v tujini (do 25. junija je še možnost prijave za glasovanje). Poudaril je, da je referendum za pitno vodo izredni dosežek samoorganiziranih iniciativ. »Z glasovanjem proti slabemu zakonu o vodah ljudje pokažemo, da nam je pomembno ohranjanje narave in da znamo tudi sonaravno življenje ceniti ter zahtevati boljši zakon, ki pomaga kmetom, lovcem in lastnikom zemljišč pri razumevanju pomena mokrišč,« je še pojasnil in dodal, da »z glasom proti prisilimo zakonodajalce, da napišejo dober zakon, ki bo reševal težave, ne pa dodal nove«.

R. R.
« Nazaj na seznam