Posavska proslava PVD Sever ob 30-letnici preprečitve t. i. mitinga resnice

Policijsko veteransko društvo (PVD) Sever Posavje je minuli petek v dvorani MC Brežice v sodelovanju z Občino Brežice organiziralo regijsko proslavo ob obeležitvi 30. obletnice preprečitve t. i. mitinga resnice v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil namestnik generalne direktorice slovenske Policije Jože Senica.

Kot je uvodoma omenil predsednik PVD Sever Posavje Roman Kržan, so se pred 30 leti posavski in drugi policisti, takrat še miličniki, ter ostali delavci takratnih organov za notranje zadeve izkazali kot odločni varuhi slovenske suverenosti. »Ponosni smo, da smo prvo nalogo za pridobitev osnovnih elementov državnosti, tj. uveljavitev suverene oblasti in efektivne avtoritete na svojem ozemlju, opravili z odliko,« je poudaril. Spomnimo, da so 1. 12. 1989 skrajne nacionalistične struje iz vrst srbske in črnogorske pro-Miloševićeve populistične politike z mitingom resnice želele preizkusiti trdnost in enotnost tedaj deloma že pluralnega slovenskega političnega telesa ter organov za notranje zadeve in milice. Prav organi za notranje zadeve in uniformirana slovenska milica so s strokovnim, zakonitim, legitimnim delovanjem ter odlično organizirano in vodeno akcijo Sever operativno preprečili izvedbo mitinga.

Posavci v tistih dneh stali ob strani miličnikom in jim ob cesti ploskali

Senica je v slavnostnem nagovoru izpostavil, da je prav, da ne pozabimo dogodkov iz tistega časa, najprej zato, da se ne bi nikdar več ponovili, pa tudi zato, da spomnimo na dejanja veteranov, ki so še pravočasno preprečili veliko večjo tragedijo. Eno takšnih dejanj je zagotovo akcija Sever. »Kot posledica razpadanja skupne države se je v tistem času tudi k nam iz sosednjih republik prelivalo tesnobno vzdušje, ki ga je bilo v državi čutiti že nekaj časa pred napovedanim mitingom resnice. Če je bil povod za napoved marčevskega mitinga odnos Slovenije do kosovskega vprašanja, je bilo povodov za napoved decembrskega mitinga veliko več. Polarizacija slovenskega političnega prostora je namreč dobila svoj zalet, narodnega prebujenja in demokratičnih procesov pa ni bilo moč več zaustaviti. Ob napovedanem mitingu se je v ljudi naselil upravičen strah, da bi na našem ozemlju lahko vzniknili nemiri. Sprejeti politični odločitvi, da se miting prepove in prepreči, je veliko breme padlo prav na takratno Upravo za notranje zadeve Krško. Na tem območju sta bili namreč dve pomembni prometnici, ki vodita iz balkanskih držav na zahod. Tako bi morala takratna krška uprava blokirati cesto bratstva in enotnosti v Krakovskem gozdu in železniško postajo v Dobovi. Uprava pa je imela takrat skupaj z vsemi tremi postajami milice le 129 zaposlenih, kar je bilo za tako obsežno nalogo bistveno premalo. Zato ji je bila dodeljena pomoč posebnih enot milice iz Murske Sobote, Maribora, kriminalistov iz Celja, Slovenj Gradca, miličnikov iz ljubljanske zaščitne enote milice ter postaje železniške milice v Ljubljani. V dneh pred 1. decembrom je bilo na območju Posavja več kot 600 delavcev organov za notranje zadeve, ki bi udeležencem mitinga preprečili potovanje v Ljubljano in jih vrnili na Hrvaško,« je podrobno opisal takratno dogajanje in nadaljeval: »Prebivalci Posavja so v tistih novembrskih dneh stali ob strani miličnikom. Na vsakem koraku so jim bili pripravljeni pomagati, ob prevozu kolone posebne enote milice skozi Krško pa so ljudje stali ob cesti in ploskali. Podpora ljudi po vsej državi je bila neizmerna in je aktivnostim milice dajala legitimnost. Miličniki so iz podpore ljudi črpali motivacijo in samozavest, obenem pa so bili vsi ukrepi in naloge do potankosti načrtovani in bi jih miličniki ne glede na oceno, da se lahko zgodi tudi najhujše, tudi opravili. Na srečo je prevladal razum. Organizatorji so zaradi odločnosti slovenskih oblasti in vseh takratnih organov, še posebej milice, od mitinga odstopili. Kljub temu je akcija Sever postala simbol zmage.« Senica je še dodal, da je bila akcija Sever veliko več kot samo operativna naloga, saj je bila »prvi množični javni, glasni in odločni ne takratni zvezni politiki. Bila je izjemnega pomena za vse nadaljnje aktivnosti v procesu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije.« Na koncu je pohvalil še delo članov PVD Sever Posavje, ki organizirajo različne dogodke, dobrodelne aktivnosti ter urejajo pravna in socialna vprašanja vseh članov, ter svoj nagovor sklenil z besedami: »Ponosen sem, da sem policist in sem z delom začel prav v teh vaših krajih ter sem del vašega združenja. Smo kot mala oaza, v kateri sta se kljub sodobnim družbenim trendom še ohranili pripadnost in skrb za sočloveka. Za to svetlo zapuščino naše predhodnice, milice, ste najbolj zaslužni vi, ki ste ustvarjali to zgodovino. Lahko se le z dolžnim spoštovanjem priklonim vsemu, kar ste storili za to državo in za njene ljudi. Brez vas, vašega poguma in predanosti danes ne bi bili tu, kjer smo, zato vam iskrena hvala.«

Navzoče je nagovoril tudi brežiški župan Ivan Molan, rekoč, da so pred 30 leti kar malo s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo, še posebej tisti, ki so živeli v Dobovi, kajti večina aktivnosti se je dogajala okoli železniške postaje, šole in nekaterih drugih objektov. »Verjamem, da se takratni dogodki brez vaše velike zagnanosti ne bi končali tako, kot so se, zato se vam tudi kot župan zahvaljujem za vse, kar ste takrat storili, saj so bili tudi prvi začetki, ko smo Slovenci pokazali, da si želimo svojo državo in smo se zanjo pripravljeni tudi boriti,« je dodal.

Podelitev zlatih, srebrnih in bronastih znakov Sever ter plakete osamosvojitve

V pomoč pri izvajanju nalog za preprečitev mitinga so bile gospodarske družbe, takratne družbenopolitične skupnosti in javne ustanove, nekatere med njimi so v poznejših letih tudi finančno podprle delovanje društev Sever po Sloveniji. Generalni sekretar Zveze policijskih veteranskih društev Sever Anton Pozvek in predsednik PVD Sever Posavje sta ob tej priložnosti izročila zlati znak Sever Občini Brežice oz. županu Molanu v zahvalo za to, da je občina novembra 1989 organom za notranje zadeve nudila logistično podporo. Zlati znak sta prejela še Janez Umek in Andrej Zbašnik. Srebrni znak Sever je šel v roke Silvestru Jeršiču, Milanu Sušinu in OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki (v njenem imenu ravnateljica Melita Skušek). Dobitniki bronastega znaka Sever so postali Milan Luzar, Beno Dergan, Anton Kovač, Darko Gerjevič in Stanislav Zupančič. Podeljene so bile tudi plakete osamosvojitve, ki so jih prejeli OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova (v njenem imenu ravnateljica Ivana Baškovič), OŠ Leskovec pri Krškem in Ivan Mirt, in sicer kot priznanje za zasluge pri zaščiti demokratičnih procesov ter za aktivno sodelovanje in pomoč pripadnikom organov za notranje zadeve. Priznanja je omenjenim poleg Pozveka in Kržana podeljeval tudi Senica. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Brežice Stane Preskar je ob tej priložnosti PVD Sever Posavje podelil srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Predsednik posavskega Severja pa se je na koncu zahvalil tudi scenaristki in režiserki proslave Mileni Jesenko.

Proslavo so s kulturnim programom dopolnili kvartet saksofonov Orkestra slovenske Policije, učenci OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova Zala Kovačič, Maj Zupančič in Nina Zupančič, ki so pod mentorstvom Biserke Čančer v dobovskem narečju pripovedovali spomine svojih starih staršev o letu 1989 v tem kraju, pevka Nina Berger ob spremljavi Dejana Jerončiča ter s prepevanjem francoskih šansonov Irena Hribar ob spremljavi Robija Petana. Povezovalki Bojani Zevnik se je vmes na odru pridružil tudi Mitja Baškovič. Že pred proslavo pa je bila v sejni sobi MC Brežice tudi okrogla miza, na kateri so neposredni udeleženci akcije Sever predstavili svoje videnje dejanj v novembru 1989.

R. R., foto: R. R. in M. Tokić