Posavski župani in poslanci DZ enotni: Posavje mora postati pokrajina

V prostorih RRA Posavje je dopoldne potekala 80. redna seja Sveta regije Posavje, ki so se je poleg vseh šestih posavskih županov udeležili tudi vsi štirje posavski poslanci v Državnem zboru. Obravnavali so zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-1D) ter načrt aktivnosti v postopku priprave osnutkov pokrajinske zakonodaje in osnutek zakona o pokrajinah.

PROTI FORMULI, KI FAVORIZIRA BOGATE MESTNE OBČINE
 
Kot je pri obravnavi prve točke povedal sevniški župan Srečko Ocvirk, ki je skupaj z brežiškim županom Ivanom Molanom v upravnem odboru Skupnosti občin Slovenije, je glavni problem predlaganega zakona prenizka povprečnina, ki naj bi po izračunih Ministrstva za finance znašala 630 evrov/prebivalca, po izračunu skupnosti občin pa bi morala znašali 650-660 evrov/prebivalca. Formula za izračun povprečnine naj bi oškodovala predvsem občine z veliko površino in redko poseljenostjo, šla pa na roke mestnim občinam z gosto poseljenostjo. Posavski župani in poslanci so v obsežni razpravi našteli številne argumente proti predlagani formuli, ki naj bi se ji na Ministrstvu za javno upravo zaradi nasprotovanja občinskih združenj sicer že odrekli. Kljub temu so sprejeli dva sklepa:

• Svet regije Posavje nasprotuje spremembi formule za izračun primerne porabe, saj očitno zgolj prerazporeja sredstva med občinam saj takšno spreminjanje formule ne rešuje ključnih problemov financiranja različnih skupin občin.
• Država mora zagotoviti potrebna  finančna sredstva vsem občinam za pokritje vseh zakonskih nalog, ki so jih dolžne izvajati. Predlagan sistem izračunane primerne porabe vsem občinam tega sedaj ne zagotavlja. 

VZTRAJAJO, DA JE POSAVJE SAMOSTOJNA POKRAJINA
 
Pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali osnutek pokrajinske zakonodaje, ki jo je nedavno pripravil in objavil Državni svet, pokrajine pa naj bi bile oblikovane na osnovi enajstih mestnih občin. Kot smo poročali v zadnjem Posavskem obzorniku, območje Posavja po tem predlogu spada v Dolenjsko pokrajino s središčem v Novem mestu, občina Bistrica ob Sotli pa celo naj bi bila priključena Južno Štajerski pokrajini s sedežem v Celju. Medtem ko niso upoštevane dolgoletne zahteve in pričakovanja posavskih občin, da bi imele samostojno pokrajino, sta v predlogu denimo opredeljeni po številu prebivalcev manjši Savinjsko-šaleška pokrajina s sedežem v Velenju in Koroška pokrajina s sedežem v Slovenj Gradcu. Župani in poslanci so si bili tudi tukaj enotni v stališču, da je predlog nesprejemljiv ter v zvezi s tem sprejeli tri sklepe (bistriški župan Franjo Debelak se je glasovanja vzdržal, rekoč da se mora glede pokrajinske pripadnosti opredeliti bodisi občinski svet bodisi prebivalci občine na referendumu):

• Svet regije Posavje ne podpira predloga ureditve Slovenije na regije oziroma pokrajine, ki temeljijo na mestnih občinah kot središčih teh pokrajin. Opiranje na to, ali ima posamezna regija v svojem okolju občino, ki je opredeljena kot mestna, ne more in ne sme biti edini pogoj oziroma kriterij za uvrščanje v posamezno pokrajino.
• Svet regije Posavje  zahteva, da se dosedanja statistična razvojna regija Posavje oblikuje kot ena izmed pokrajin v novem predlogu o ustanovitvah pokrajin. Strokovni cilj uvedbe pokrajin je zagotovitev enakomernega policentričnega razvoja Slovenije, ki bo zagotavljal ustvarjanje delovnih mest v lokalnih okoljih. S priključitvijo v Dolenjsko bi bile Posavju odvzete številne razvojne priložnosti. Zato Svet regije Posavje enotno zagovarja samostojno pokrajino Posavje, ki zajema šest občin, vključenih v razvojno in statistično regijo Posavje.
• Svet regije Posavje zahteva, da se obstoječi predlog zakona v tem delu uskladi z 2. sklepom.

Obširneje o razpravi na seji pa v naslednjem Posavskem obzorniku.

P. P.