Časopis za pokrajino Posavje
26.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Poslanec Igor Zorčič: Edina prava anketa so volitve

Objavljeno: Sobota, 25.01.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
Igor Zorčič (3)

Igor Zorčič

Za poslanca Stranke modernega centra (SMC) 42-letnega Igorja Zorčiča lahko rečemo, da si je po šestih letih delovanja v parlamentu nabral že kar nekaj politične kilometrine. Potem ko je že krepko zakorakal proti polovici svojega drugega mandata v Državnem zboru, smo ga povabili k pogovoru ter se z njim dotaknili različnih tem na državnem in lokalnem nivoju.

Katere so vaše glavne naloge, ki ste si jih zadali v drugem poslanskem mandatu, tudi morda v povezavi s Posavjem in občino Brežice?
Naloge, ki jih opravljam kot poslanec, kot vodja poslanske skupine SMC, so tesno povezane s predvolilnimi in koalicijskimi zavezami moje stranke in ostalih strank koalicije ter so kot skupne zapisane v koalicijskem sporazumu. Zadovoljen sem, da je koalicijski sporazum v pomembnem delu, ki se dotika velikega števila državljanov, že realiziran, in sicer na področju pokojnin, minimalnih plač, socialne varnosti, kar vse pokriva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v kvoti SMC. Čakajo pa nas še druge naloge, kot je npr. ureditev dolgotrajne oskrbe, odprava čakalnih dob v zdravstvu, ustanovitev demografskega sklada, sprememba zakonodaje s področja okolja, kmetijstva, obrambe.

Kot Brežičan in Posavec sem si tudi v tem mandatu zadal kar nekaj ciljev in nalog z namenom pospešiti razvoj v domači občini in Posavju, da bi vendarle izkoristili svoj potencial in postali za mlade bolj perspektivno okolje. V prejšnjem mandatu sem pripomogel k izpeljavi kar nekaj državnih projektov v Posavju, obnovi cest, pridobitvi sredstev za razne projekte, programov na srednjih šolah, uspešno sem tudi kljuboval zmanjšanju sredstev iz naslova t. i. jedrske rente. Če sem se v prejšnjem mandatu veliko ukvarjal s HE Brežice, ki je bila kljub dvomom nekaterih uspešno realizirana, si v tem mandatu prizadevam za začetek gradnje HE Mokrice, kjer je situacija nekoliko drugačna zaradi tega, ker gradnji nasprotuje neko društvo, ki vlaga pritožbe zoper izdajo okoljevarstvenega soglasja. Še naprej si prizadevam za ohranitev in razvoj Splošne bolnišnice Brežice. Potem ko se je na začetku prejšnjega mandata zaključila investicija v Urgentni center, so bile na eni izmed sej prejšnje vlade v načrt razvojnih programov uvrščene še nove investicije, ki so blizu realizacije. Govorim o obnovi lekarne, gradnji oddelka centralne intenzivne terapije, dogovorjena pa je tudi investicija v še en rentgenski aparat. Danes bolnišnica Brežice ni več institucija, ki ji grozi, da jo bodo jutri zaprli, s čimer se je dostikrat grozilo, ampak institucija, ki si z uspešno direktorico, dobrimi zdravniki in ostali osebjem tlakuje pot v svetlo prihodnost. Vseskozi si prizadevam tudi za gospodarski razvoj Brežic. Na tem področju aktivno sodelujem z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Vesel sem, da je ministrstvo, ki ga vodi, med drugim tudi z denarno spodbudo bistveno pripomoglo k pričetku izgradnje nove tovarne družbe TPV v Brežicah.

Posvečam se tudi nadaljevanju ali začetku investicij v infrastrukturo v državni lasti, predvsem v državne ceste. V prejšnjem mandatu so se obnavljali številni odseki državnih cest po občini Brežice in tudi drugih posavskih občinah, začel se je tudi projekt krške obvoznice z izgradnjo novega mosta čez Savo, ki je bil nedavno odprt, takratnega ministra dr. Petra Gašperšiča pa mi je uspelo prepričati tudi, da je z Občino Brežice podpisal sporazum o izgradnji novega mosta čez Savo na Čatežu ob Savi. Od ministrice Alenke Bratušek, ki zdaj pokriva ta resor, pričakujem, da ga bo do konca tega mandata tudi realizirala oz. vsaj omogočila začetek njegove izgradnje. Veliko aktivnosti posvečam tudi vprašanjem, ki zadevajo letališče Cerklje ob Krki. Pričakujem, da se bo Ministrstvo za obrambo (MORS) usedlo za mizo tudi z lokalnimi društvi glede uporabe nekaterih zemljišč, ki so v lasti MORS. Velja omeniti tudi to, da budno spremljam energetsko politiko na Ministrstvu za infrastrukturo, saj pričakujem, da se bomo še v tem mandatu dotaknili vprašanja, ali bomo zgradili drugi blok jedrske elektrarne. Glede na dejstvo, da nekatere okoljevarstvene organizacije nasprotujejo pridobivanju električne energije iz hidroelektrarn in vetrnic, je več kot očitno, da se bomo morali v prihodnje osredotočiti tudi na jedrsko energijo.

Kako ocenjujete sodelovanje med posavskimi poslanci, ki ste različnih političnih barv?
V tokratnem sklicu iz Posavja prihajamo štirje poslanci, dva sva v koaliciji, dva sta v opoziciji. Že v prejšnjem mandatu smo sodelovali dobro in smo bili, kar se tiče lokalnih tem, zelo poenoteni, tudi zdaj, ko smo dodatno ustanovili še klub posavskih poslancev, sodelujemo dobro in zaenkrat še ni prišlo do lokalne teme, kjer bi stali na različnih bregovih.

Omenili ste, da ste zdaj tudi vodja poslanske skupine SMC. Kaj za vas pomeni ta funkcija in ali imate zdaj še več obveznosti kot v prvem mandatu, ko ste bili ’samo’ poslanec?
Kot vodja poslanske skupine imam bistveno več obveznosti kot v prvem mandatu, ko sem vodil Odbor za infrastrukturo. Dejstvo je, da sedanja funkcija prinaša cel kup drugih obveznosti, ki niso vidne na prvi pogled. Udeležujem se številnih sestankov, ki zadevajo koordiniranje med koalicijskimi strankami in poslanci, kot so npr. vsakotedenski vrh koalicije, koordinacija vodij poslanskih skupin, razna koalicijska usklajevanja glede posamezne zakonodaje, zaradi česar je narava mojega dela bistveno drugačna in imam posledično manj obveznosti na samih odborih. Je pa res, da sem zdaj bolj viden v medijih, ker moram pojasnjevati stališča poslanske skupine.

Pred zadnjim volilnim kongresom stranke SMC, na katerem je bil za predsednika stranke potrjen gospodarski minister Zdravko Počivalšek, je obstajala možnost, da bi celo prevzeli stranko, a ste si premislili. Zakaj ste se tako odločili?
Nagovarjali so me, da bi postal predsednik stranke, a sem bil takrat že vodja poslanske skupine in sem ocenil, da bo za prihodnje delovanje stranke bistveno bolj pomembno, da ostanem vodja poslanske skupine in ne hkrati še predsednik stranke. Moje stališče je bilo, da je bolje, da je na čelu stranke ena od vidnih oseb v vladi, kot je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki sem ga podprl za novega predsednika stranke.

Vaši stranki javnomnenjske raziskave že nekaj časa kažejo nizko podporo volivcev, krepko pod volilnim pragom. Kakšne so vaše napovedi o njeni prihodnosti in ali bo po vašem mnenju doživela tudi tretji mandat v DZ?
Moram povedati, da ne dam veliko na te ankete. V stranki raziskave jemljemo resno do te mere, da skušamo izboljšati svoje delovanje in prepoznavnost politik, ki jih zagovarjamo v parlamentu. Dejstvo je, da smo prva od vseh na novo ustanovljenih strank, ki je naredila dve tranziciji, se pravi, da je bila še enkrat izvoljena v parlament in je izvolila tudi novega predsednika. Malo strank je takšnih, ki so bile ponovno izvoljene v parlament in so uspele zamenjati svojega predsednika. Naša ambicija je, da se skozi te tranzicije obdržimo kot dolgoročni igralec v slovenski politiki. Edina prava anketa so volitve.

Kaj to pomeni tudi za vašo politično kariero?
Moja politična kariera bo, vsaj na državni ravni, v veliki meri povezana s strankarskim dogajanjem, torej tudi z uspehom stranke na naslednjih volitvah. Kot politik si razširiš določena obzorja in tudi s preteklimi delovnimi izkušnjami, tistimi pred vstopom v politiko, bom že našel takšno pot, ki bo skladna z mojimi pričakovanji, pa naj bo to politična ali nepolitična.

V najinem zadnjem pogovoru marca 2018 ste omenili, da gradnja verige HE na spodnji Savi zamuja sedem let, kot kaže, pa se bo ta zamuda še povečala, še posebej zato, ker se je projekt HE Mokrice ustavil. Kaj menite o tem in kdaj bi se po vaših napovedih lahko zaključila gradnja še zadnje v verigi spodnjesavskih HE?
Pri HE Mokrice so se zadeve zaradi pritožb nekega društva, ki naj bi se ukvarjalo z zaščito rib, zapletle. Tako naša kot evropska zakonodaja sta naravnani tako, da imajo tisti, ki zagovarjajo okoljevarstvene cilje, relativno veliko moč in jih je, če ne gre drugače, možno zaobiti šele po posebnem postopku prevlade javnega interesa. Bojim se, da bo na koncu tako tudi s projektom HE Mokrice, kar pa pomeni podaljšanje začetka gradnje HE še za nekaj let. Dokler bom v politiki, bom naredil vse, kar je v moji moči, da pride do realizacije tega projekta. Bizarno bi bilo, da se projekt, ki odgovarja na izzive podnebnih sprememb, zaustavi zaradi nekih namišljenih okoljevarstvenih problemov.

Pred slabima dvema letoma ste glede možnosti o ustanovitvi pokrajin tudi dejali, da ste pristaš 12 pokrajin po vzoru sedanjih statističnih regij, pri čemer si želite, da Posavje ne bi bilo vključeno v nobeno drugo regijo. Še vedno stojite za tem oz. ali se strinjate s trenutnim predlogom, ki predvideva deset pokrajin, ena od teh pa bi bila skupna Zasavja in Posavja?
Državni zbor in poslanci nismo bili pri pripravi zakona o pokrajinah nikoli udeleženi, saj je vse prevzel Državni svet. V javnosti se je v zvezi s tem začelo razpravljati predvsem o številu pokrajin in kje naj bodo njihove meje. Ko nas je poklical na posvet predsednik republike Borut Pahor, sem mu povedal, da je za SMC ključno vprašanje, kakšna bo vsebina pokrajin ter njihove naloge in pristojnosti, skratka, kaj bo na pokrajine preneseno z občin in kaj z države oz. ministrstev. Dokler tega ne vemo, sem pristaš ideje o 12 pokrajinah, to pa zato, ker smo se naše regije Posavje že navadili in ne nazadnje občine, ki so v tej regiji, po moji oceni dobro sodelujejo. Težko rečem, ali bi bila povezava z Zasavjem dobra rešitev, predvsem pa je prenagljeno, ker ne verjamem, da bo ta zakon sploh sprejet, saj je bil napačno zastavljen.

Sodelovali ste na nedavni novinarski konferenci na ETrŠ Brežice, ki je bila sklicana zaradi sprva vnovične zavrnitve šolskih programov zdravstvena nega in bolničar. Očitno je tudi to botrovalo kasnejši odločitvi ministrstva, da šoli po 14 letih neprestanih prošenj le odobri oba programa. Zagotovo ste zadovoljni s končnim razpletom in dejstvom, da bo v Posavju in Brežicah izbira za bodoče dijake še nekoliko večja, kajne?
Seveda, bil sem zelo vesel informacije, da so bila dolgoletna prizadevanja ETrŠ Brežice uspešna, trud vseh, ki smo si za to prizadevali, pa s tem poplačan. V zadnjih štirih letih so se Brežice s takšnim trudom okrepile že za štiri nove srednješolske programe, za katere si želim, da bodo tudi vsi zapolnjeni z dijaki. Želim si, da bi se Posavje in Brežice v prihodnje okrepila še z drugimi programi in bi že danes prepoznali potrebe naše regije v prihodnje ter se začnemo potegovati za programe, ki bodo našim mladim pomagali do zaposlitve.

Živite na Velikih Malencah, na obrobju Gorjancev, kjer se nekatere vasi že nekaj časa soočajo z migrantsko problematiko, prehodi čez zeleno mejo so tako rekoč dnevni. Kaj menite o delu slovenskih varnostnih organov?
S tem vprašanjem se bomo po moji oceni soočali verjetno še kar nekaj let in Slovenija sama tega ne more rešiti. Ko smo imeli pred leti na obisku poslanca iz nemškega Bundestaga, nam je povedal, da je po njihovih podatkih samo v severni Afriki 20 milijonov ljudi, ki želijo priti v Evropo. Ali to drži, ne vem, dejstvo pa je, da je današnji način življenja takšen, da meja držav ni mogoče hermetično zapreti, zato bomo poskusom nezakonitih prehodov meje priča tudi v bodoče. Že v prejšnjem mandatu smo na slovensko-hrvaški meji postavili tehnične ovire, kar sam podpiram, vendar pa je treba ta ukrep vedno znova preverjati, ali je na določenih mestih še potreben ali ga lahko umaknemo ali pa ga je morda treba celo nadgraditi. Sicer pa menim, da policija dobro opravlja svoje delo in da ne potrebujemo nobenih vaških straž.

Na zadnjih lokalnih volitvah vam ni uspelo postati župan, čeprav ste bili dokaj blizu, saj ste proti aktualnemu županu izgubili šele v drugem krogu. Ste bili razočarani zaradi tega in ali imate tudi v prihodnosti podobne ambicije?
Z rezultatom nisem bil razočaran, ravno nasprotno, bil sem pozitivno presenečen. Za vse občine v Sloveniji velja, da je aktualne župane po navadi težko premagati, ker imajo bistveno več dostopa do informacij lokalnega značaja, lokalnih društev in drugih občinskih dogodkov, kjer si delajo volilno kampanjo, ter je vsak kandidat, ki je hkrati župan, zaradi tega v veliki prednosti. Če me sprašujete, ali bom še kdaj kandidiral za župana, o tem še nisem razmišljal. Kot Brežičan sem zainteresiran za dogajanje v lastnem okolju in si želim, da bi se ta občina hitreje in bolje razvijala, saj ima za to velik potencial. Prav zato se bom po svojih močeh na lokalni ravni trudil, da ta potencial tudi izkoristimo.

Kot občinski svetnik tako rekoč na vsaki seji opozarjate na določene nepravilnosti v delovanju župana in občinske uprave, že večkrat smo vas slišali, da oblasti očitate politikantstvo in celo nepotizem. Kaj vas najbolj moti?
Eno leto sedanjega mandata je mimo, a se v občini, razen dviga stroškov na položnicah, ni zgodilo nič. Občinski svet se je na kar nekaj sejah ukvarjal s kadrovskimi zadevami, in to na način, da se je pri kadrovanju zgodilo to, česar v drugih občinah, tudi posavskih, ne poznajo, in sicer da si je nekaj strank, na čelu s SDS, razdelilo vsa mesta v svetih javnih zavodov, nadzornem svetu javnega podjetja Komunala Brežice in da sta bili SMC – kot druga največja svetniška skupina – in Levica pri tem izključeni. Tu ne gre za kakšna dobro plačana mesta, temveč za čisto navadno politično higieno, kjer vsem svetniškim skupinam omogočiš, da preko članov v svetih nadzorujejo, kako ti javni zavodi poslujejo. SDS pa je z nekaterimi svetniškimi skupinami zavzela stališče, da SMC in Levica ne smeta imeti svojih članov v javnih zavodih in javnem podjetju, ker da gre po njihovi oceni za opozicijski svetniški skupini. Za tako nesmiselnimi argumenti seveda ni drugega kot to, da se po več kot 15 letih občinske vladavine SDS obnaša, kot da je občina njena last, žalostno pa je, da ji pri tem za lasten kratkoročni interes pomagajo tudi preostale svetniške skupine, razen omenjeni SMC in Levica. Pri takšni, sporni kadrovski politiki pa ne gre samo za strankarske izkaznice, ampak tudi za številne sorodstvene povezave, zato očitek o nepotizmu.

V brežiški občini je kar nekaj področij, ki bi jih bilo treba izboljšati, pravite tako vi kot ostali svetniški kolegi. Kaj najbolj pogrešate oz. s čim se ne strinjate? Imate tudi konkretne rešitve?
Svetniki SMC aktivno sodelujemo na občinskem svetu, do dela župana in občinske uprave smo, kadar ocenjujemo, da nekaj ni v korist občanov, neposredni in kritični, dobre predloge pa znamo tudi iskreno pohvaliti in jih podpreti. Nasploh v brežiški občini glede na ves potencial še vedno premalo razvijamo turizem, saj se preveč naslanjamo na statistiko obiska dveh glavnih termalnih ponudnikov, čeprav bi lahko od turistov, ki obiščejo ta dva centra, občina imela bistveno več. V zvezi z razvojem turizma tudi ni prave vizije za oživitev starega mestnega jedra in nobenih aktivnosti za revitalizacijo nekaterih objektov, kot je Blagovnica ali Tovarna pohištva, premalo je tudi investicij v infrastrukturo, kot so kolesarske steze. Občina se bo morala bolje pripraviti na morebitne večje investitorje, z novimi komunalno opremljenimi zemljišči in spodbudami, za kar zdaj ni dobro pripravljena. Konkretne rešitve za navedene težave je naša svetniška skupina predlagala na sejah občinskega sveta in tudi pri tokratnem sprejemanju proračuna, in če bodo vsaj deloma upoštevane, bomo proračun podprli. In ne nazadnje, povečati bo treba tudi transparentnost delovanja občine, občinskih javnih podjetij in zavodov, saj zgodbe v medijih in razni inšpekcijski nadzori v preteklosti kažejo potrebo po tem.

Kakšna je po vaše prihodnost občine v naslednjih petih, desetih letih?
Naša občina ima bogato zgodovino, velik potencial in prepričan sem, da tudi uspešno prihodnost. Zavedati se moramo, da nič ne bo prišlo samo po sebi in bomo morali v razvoj vložiti skupaj veliko napora, pa vendar, če sem bolj konkreten, vidim prihodnost v investicijah v nova delovna mesta, kjer bomo lahko zaposlovali domače ljudi, naj bo to proizvodnja, turizem ali druga dejavnost. Potem ko je v preteklosti v Brežicah propadlo veliko tovarn, je čas, da pridemo na zeleno vejo.

Rok Retelj

Pogovor v nekoliko skrajšani verziji je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 23. januarja 2020.
« Nazaj na seznam