Poslovni objekt ali stanovanjska soseska?

3. junija je okrogla miza s predstavitvijo delovnega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za stanovanjsko sosesko Boštanj – Sv. Križ privabila v TVD Partizan številne krajanke in krajane.

Na predstavitvi načrtovanih ureditev so pojasnila podali vodja Oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica mag. Mojca Janc, njen sodelavec za prostorsko načrtovanje in gradbene zadeve Simon Ivanšek ter Silvija Umek Toth iz Savaprojekta, ki je pripravljalec sprememb na pobudo podjetja Metalika d.o.o. Ta ima svoje prostore v Obrtni coni Sevnica na Savski cesti že več kot dve desetletji. Ker obstoječa lokacija ne omogoča širitve proizvodnih kapacitet, želi podjetje, specializirano za načrtovanje, razvoj in proizvodnjo notranje opreme po meri za križarke, jahte in druga plovila, v Dolenjem Boštanju zgraditi nov sodoben poslovni objekt. Investitor, lastnik podjetja Igor Arh, je zemljišče v skupni velikosti okoli 140 arov kupil lani, potem ko je bilo na prodaji približno deset let. Januarja letos je podal pobudo za pripravo tretjih sprememb OPPN za stanovanjsko sosesko Boštanj – Sv. Križ.

»V severnem delu so načrtovane zelene površine, osrednji del je namenjen poslovnim objektom z možnostjo bivanja, v južnem delu ob obstoječi obrtni coni in železniški progi je predvideno območje za širitev obrti in gospodarskih dejavnosti,« je pojasnila Umek Toth in dodala, da želi investitor v južnem delu zgraditi poslovni objekt v velikosti približno 4.000 kvadratnih metrov, ki bi nadomestil šest poslovnih stavb, predvidenih po veljavnem prostorskem aktu. »Investitor želi v prostor umestiti objekt, ki ne bo negativno vplival na stanovanjsko sosesko, zato smo danes tukaj, da poiščemo rešitve, sprejemljive za vse,« je še dejala in pojasnila, da tri obstoječe stanovanjske hiše na naslovih Dolenji Boštanj 63, 63a in 94 ostajajo, vendar bi lahko ob soglasju lastnikov prišlo tudi do njihove odstranitve.

»Postopek priprave prostorskega akta je v teku. Občina Sevnica pri tem sodeluje kot pripravljalec akta,« je poudarila Janc. Ivanšek je predstavil kronologijo dogajanja, ki sega v leto 2008, ko je bila na tem območju predvidena obvoznica. Ker se krajanke in krajani z načrtovano traso niso strinjali, projekt ni bil izveden. Z novim občinskim prostorskim načrtom leta 2012 je območje postalo zazidljivo stavbno zemljišče, razdeljeno na stanovanjski in poslovni del, označen kot lamela X.

»Ne iščemo tuje delovne sile, gradimo na domačem znanju,« je dejal Arh in pojasnil, da se med drugim povezujejo tudi s Srednjo šolo Sevnica, v kateri se izobražujejo mizarji. Najbolj potrebujejo večji poslovni prostor zaradi postavitve opremljenega salona za 100-metrsko jahto, saj zanjo v Metaliki izdelajo celotno opremo.

POMISLEKI GLEDE UMESTITVE

V javni razpravi so navzoči domačini in domačinke izrazili nasprotovanje gradnji gospodarskega objekta na omenjenem prostoru, ki v naravi predstavlja nepozidano stavbno zemljišče in je po dejanski rabi v večjem delu opredeljeno kot trajni travnik, v manjšem delu pa kot njiva, sadovnjak ter pozidano zemljišče. Na tem območju želijo gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, zato so investitorju predlagali iskanje druge, primernejše lokacije.

»Podpiramo manjšo, nemotečo stanovanjsko ali obrtno rabo, ki je združljiva z bivalnim okoljem. Krajanke in krajani Boštanja smo enotni – velike hale v lameli X ne sodijo v to naše stanovanjsko okolje,« so poudarili in dodali, da ne nasprotujejo podjetništvu, razvoju gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest, pričakujejo pa, da bo občina za industrijske dejavnosti našla ustrezno lokacijo, ki ne bo v neposredni bližini stanovanjskih hiš.

Živahna razprava je odprla še dodatno vprašanje lastništva. Lastniki treh stanovanjskih objektov niso vedeli, da so njihove družinske hiše že več kot desetletje vključene v prostorske načrte kot objekti, predvideni za odstranitev. »Zelo presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da je bila naša hiša po obstoječem načrtu predvidena za rušenje. S tem smo bili seznanjeni šele ob pobudi za spremembo prostorskega akta. Zdaj se nam zdi zelo vprašljivo, kako to, da po novem načrtu hiša ostaja,« je dejala Nataša Kreže, ki je govorila v imenu svoje matere in sestre. Izbrana lokacija za gradnjo poslovnega objekta se tudi njej, tako kot mnogim prisotnim na okrogli mizi, ne zdi primerna. »Želim živeti umirjeno življenje v tej soseski,« je dejal eden od krajanov in z navzočimi delil zgodbo o tem, kako sta z ženo šele letos spomladi izvedela, da je njuna družinska hiša po veljavnih prostorskih dokumentih predvidena za rušenje. »Pred dvajsetimi leti me je država enkrat že pregnala in rušila, zdaj sem drugič na tapeti,« je nadaljeval in se spraševal, ali se bo moral na stara leta še tretjič seliti.

Dvourno soočenje mnenj je vodilo do sklepa, da Boštanj ne želi postati industrijska cona, temveč želi ostati dom.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 11. junija 2026.

#povezujemoposavje