Postopno uvajanje storitev dolgotrajne oskrbe - popravek in dopolnitev

POSAVJE, SLOVENIJA – Pozor! Odločbo o vključitvi v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki smo jo polnoletni državljani prejeli s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje do konca minulega leta na svoje domove, skrbno shranite. Je namreč dokument, ki nam odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe, v kolikor bi jo rabili.

Izdana odločba sicer pomeni, da smo njeni prejemniki zavarovani za dolgotrajno oskrbo, vendar pa je to le eden izmed pogojev za koriščenje pravic iz tega naslova, smo slišali 6. februarja na posvetu na temo dolgotrajne oskrbe v Posavju, ki so ga pripravili na Centru za socialno delo Posavje (CSD). V sklopu posveta je potekala tudi predstavitev vseh ustanov in služb, ki so vključene v sistem izvedbe dolgotrajne oskrbe, na podlagi katerih smo dobili boljši vpogled v razpoložljive možnosti, ki se jih bomo lahko kot zavarovanci potencialno posluževali. Četudi je avgusta lani sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi že v veljavi, pa se bodo pravice iz tega naslova začele izvajati postopoma. Z začetkom leta 2024 je stopila v veljavo pravica do oskrbovalca družinskega člana, s 1. julijem 2025 bo uradno stopila v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa se bo dolgotrajna oskrba začela izvajati tudi v institucijah, to je domovih starejših občanov.

Popravek in dopolnitev objave, objavljene na strani 3 v časopisu Posavski obzornik, izdanem 29. februarja:

Posameznik po 18. letu starosti bo do storitev dolgotrajne oskrbe upravičen, ko zaradi nezmožnosti zaradi bolezni, starostne oslabelosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti, poškodb ali invalidnosti ne bo mogel v daljšem obdobju ali bo postal trajno odvisen od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravil. Vsak polnoletni državljan bo lahko dal vlogo za dolgotrajno oskrbo. Po oceni bo umeščen v eno od petih kategorij (v kolikor bo dosegel vstopni prag), znotraj katerih pa so opredeljene ure na mesečni ravni za storitve socialne oskrbe in zdravstvene nege in ure na letni ravni za storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (fizioterapija, delovna terapija, psihosocialna pomoč…)

Upravičenec se bo odločil za eno od pravic:

• Dolgotrajna oskrba v instituciji (1.–5. kategorija)
• Dolgotrajna oskrba na domu (1.–5. kategorija)
• Oskrbovalec družinskega člana (samo za 4. in 5 kategorijo)
• Denarni prejemek (1.–5. kategorija)
• E-oskrba (1.–5. kategorija + vsi 80+ let)

Pri vseh pravicah upravičenci lahko prejemajo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti! Te pravice se med seboj izključujejo, pomoč na domu se NE izključuje in jo lahko prejemajo naprej neodvisno od tega, ali imajo dolgotrajno oskrbo na domu, denar ali ODČ. Primerljiva pravica je dodatek za pomoč in postrežbo in osebna asistenca.








Uporabnik se bo lahko sicer sam odločil, katero izmed zgoraj naštetih načinov oskrbe si želi, vendar pa to še ne pomeni, da bo do nje upravičen. Pristojni organ bo namreč po oddaji vloge na vstopni točki na CSD izdelal oceno upravičenosti do posamezne storitve. To pomeni, da bo svetovalec za dolgotrajno oskrbo opravil obisk na domu, s potencialnim bodočim uporabnikom oz. njegovimi svojci ali z obojimi opravil natančen pogovor o (ne)zmožnostih posameznika za samostojno življenje, predložiti bo treba zdravstveno dokumentacijo. Zatem bo svetovalec vnesel zbrane podatke v računalniški program, ki bo po določeni lestvici preračunal izkazane potrebe v točke, njihov seštevek pa bo podlaga za uvrstitev v eno izmed zgoraj navedenih kategorij, znotraj katerih bo opredeljeno tudi število ur pomoči, do katerih bo posameznik upravičen. Na območju mestne občine Krško je CSD Posavje kot eden izmed treh izvajalcev v Sloveniji izvajal pilotni projekt Most med leti 2018 in 2020, po uradnem izteku tega pa se je Mestna občina Krško (MO) odločila – kljub temu da sistemskega zakona še ni bilo sprejetega –, da bodo na CSD kot nosilci dolgotrajne oskrbe nadaljevali s storitvami, ki jih MO svojim občanom, ki so upravičeni do dolgotrajne oskrbe, tudi sofinancira v višini 60 %.

Izvajalci dolgotrajne oskrbe

Carmen Rajer, mag. soc., dosedanja vodja projekta Most pri CSD Posavje, ki bo z letom 2025 tudi uradno prva vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na območju Posavja, je na posvetu poudarila, da storitev predstavlja ’most’ med potrebami posameznika, ki je dopolnil 18 let in več, in razpoložljivimi viri: »Razvijanje in ohranjanje visokokakovostnih storitev pa zahteva izobražen, predan in dobro opremljen kader, zato je naša zaveza spodbujati kader na področju manjkajočih poklicev in soustvarjati delovne pogoje, ki bodo privlačni tudi za prihodnji kader, prvenstveno pa ustvarjati okolje, da kader, ki te naloge že izvaja, zadržimo.« Kot je Rajer predstavila dolgotrajno oskrbo na domačem naslovu uporabnika, je ta primerljiva oskrbi posameznika, ki je nastanjen v domu starejših občanov. Na območju MO Krško, kjer se že v praksi izvaja dolgotrajna oskrba, jo izvajata enota za ohranjanje samostojnosti in enota za oskrbo. Prvo enoto sestavljata dipl. fizioterapevta in dipl. delovna terapevtka, enoto za oskrbo pa dipl. med. sestra in trije tehniki zdravstvene nege. Njihovo delo je osredotočeno na merjenje vitalnih funkcij in pripravo zdravil, spremljanje psihofizičnega stanja uporabnika, zdravstveno nego bolnikov s sondo, stomo, katetri, preprečevanje preležanin ali drugih razjed, krepitev ali vsaj ohranjanje gibalnih sposobnosti, pri osebah z demenco na ohranjanje in krepitev kognitivnih funkcij, prilagajanje bivalnega okolja, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, svetovanje uporabniku in svojcem idr.

Zdravstveno oskrbo na domu izvaja služba patronažnega varstva. Kot je povedal dipl. zdravstvenik, vodja patronažnega varstva Primož Kadunc, trenutno patronažno službo na območju krške in kostanjeviške občine izvaja 13 timov, dva v kostanjeviški občini, preostali pa na območju krške. Od tega jih osem deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Krško, ostalih pet izvajalk pa izvaja patronažo na domu na podlagi koncesije. Gre za zelo velik obseg dela, saj je vsak patronažni zdravstveni delavec zadolžen za okvirno 2300 občank in občanov. »Patronaža pokriva preventivno in kurativno področje tako rekoč od zibelke do groba,« je poudaril, »saj delamo z novorojenci, še prej z nosečnicami in zatem mamicami, pod preventivo ugotavljamo še dejavnike tveganja, kot so porodna depresija, pri ljudeh nad 65 let morebitna depresivna stanja in kronične bolezni. S področjem preventive pa se, žal, ne ukvarjamo v tolikšnem obsegu, kot bi si želeli, saj prevladuje kurativa. Smo desna roka zdravnikom, izvajamo zdravstveno nego bolnikov na domu ter sodelujmo s CSD in vsemi službami.« Kot je opisal pot do patronažnih storitev, se te izvajajo na podlagi izdanega naloga izbranega osebnega zdravnika: »S katerim opredeli glede na izvide potrebno izvajanje del, kot so med drugim odvzemi krvi, diagnostično-tehnični postopki, oskrba ran, stom, kateterizacije, klizme, kontrola življenjskih funkcij in zdravstvenega stanja, nadzor nad jemanjem zdravil, aplikacija zdravil, paliativna zdravstvena nega idr. Delujemo samostojno,« je še povedal, »opora so nam zdravniki, s katerimi opravimo tudi hišne obiske, zadnje čase veliko sodelujemo s Centrom za krepitev zdravja.«

Kot je omenjeni Center za krepitev zdravja (CKZ), ki kot dislocirana enota deluje pod okriljem ZD Krško, opisala njegova vodja Helena Žulič, v njem delajo dipl. med. sestre, fizioterapevtki, kineziologinja, psihologinji in dietetičarka. »Glavna skrb nam je ohranitev in krepitev zdravja našega lokalnega prebivalstva. Večinoma se ukvarjamo z odraslimi, to je starostniki. Do njih prihajamo na način, da nas ljudje sami kontaktirajo, druga veja napotitev v naš center pa je s strani osebnih zdravnikov in medicinskih sester v referenčnih ambulantah.« Zdravniki in medicinske sestre so od septembra lani, ko je center odprl vrata, pa do konca leta 2023 vanj napotili kar 640 oseb. V CKZ izvajajo za otroke, mladostnike in starše vrsto delavnic, od priprave na porod do starševstva, vadbo v nosečnosti, vzgojo za ustno zdravje in družinsko obravnavo za zdrav življenjski slog pa tudi individualne posvete za otroke in mladostnike. Za odrasle izvajajo kar 22 različnih delavnic pa tudi individualnih obravnav pri opuščanju nezdravega načina življenja (kajenje, pitje alkohola, zdrava prehrana in zdravo hujšanje, pravilno gibanje ipd.) do delavnic za obvladovanje bioloških dejavnikov in spremljanja ter svetovanja osebam s kroničnimi boleznimi (krvni tlak, težave z maščobami, krvni sladkorji idr.). Kot je še med drugim povedala Žulič, so se v slabega pol leta, kar je CKZ odprl vrata, za zelo pomembne izkazale psihološke delavnice za mladostnike, odrasle, starostnike in družine, saj se očitno ljudje, ker se center nahaja na dislocirani lokaciji, lažje odločajo za obisk pri psihologinjah. »Cilj našega delovanja je zmanjševanje neenakosti v zdravstvu, zato so delavnice za vse udeležence brezplačne,« je še med drugim povedala Žulič.

V Sevnici že deset let deluje za Center za duševno zdravje odraslih (CDZO), Skupna psihiatrična obravnava Posavje. Po besedah dipl. med. sestre Anice Ocvirk so bili leta 2013 eden od štirih mobilnih timov v Sloveniji (danes jih deluje že 19), ki so začeli, prvenstveno zaradi prisotne visoke stopnje alkoholizma in samomorilnosti v regiji, izvajati psihiatrično obravnavo na terenu. Leta 2019 je bil mobilni tim razširjen v Center za duševno zdravje odraslih, ki deluje v Zdravstvenemu domu Sevnica. Organizacijsko je center sestavljen iz dveh ekip, to je skupnostne in ambulantne. V skupnostnem timu je zaposlenih pet dipl. sester, delovni terapevt, socialna delavka, psihiater in psiholog. 80 % njihovega dela poteka na terenu: »V skupnostno obravnavo sodijo vsi tisti, ki se ne želijo zdraviti, ki nimajo uvida v svoje težave, zaradi česar opravimo obravnavo na njegovem domu, poleg tega mobilna enota obravnava tudi osebe s težko duševno motnjo in osebe, ki zaradi kakršnih koli ovir ali težav ne morejo do nas, to pa je v pretežnem delu tudi populacija starejših.« V štirih letih je mobilna enota na terenu opravila okoli 3.400 obiskov pri osebah z demenco. V ambulantnem delu v centru obravnavajo osebe, ki so zainteresirane za zdravljenje, tim pa sestavljajo psihiatri, psihologi, socialna delavka in dipl. med. sestra. V obravnavo v CDZO se lahko vključi vsak občan s težavami brez napotnice, predlagatelji pa so lahko tudi svojci, izbrani osebni zdravniki, pediatri, socialne delavke, bolnišnice, patronažna služba, službe nujne medicinske pomoči, delovne organizacije idr. Kot je dejala Ocvirk, vse obravnavane osebe pogledajo celostno, saj si prizadevajo odkriti težave in njihov izvor na vseh področjih človekovega življenja.

Kot je bilo že omenjeno, bodo s 1. decembrom prihodnje leto ob storitvah celodnevnega institucionalnega varstva pričeli dolgotrajno oskrbo izvajati tudi v domovih upokojencev oz. domovih starejših občanov. Ani Nuša Masnik, direktorica Doma starejših občanov Krško (DSO), je povedala, da s tem namenom v mansardi doma urejajo nove sobe. Povečanje nastanitvenih kapacitet pa ne pomeni večjega števila stanovalcev, temveč bodo z dodatnimi sobami le dvignili standard bivanja za stanovalce, saj bodo dosedanje 3- in 4-posteljne sobe nadomestile 2-posteljne. DSO je trenutno polno zaseden, v njem biva 193 stanovalcev (151 žensk, 42 moških), od tega lahko 12 % stanovalcev še skoraj v celoti skrbi zase, 20 % jih potrebuje delno pomoč, kar 64 % stanovalcev pa predstavljajo tisti, ki bodo v bodoče po zakonu o dolgotrajni oskrbi do nje upravičeni. Obstoječim stanovalcem z uveljavitvijo dolgotrajne oskrbe v domovih ne bo prenehala pravica bivanja v instituciji, je povedala Masnik, se bo pa v tem delu za prosilce spremenil postopek za sprejem v dom, saj vlog ne bodo več naslovili na DSO, temveč bo sprejem v dom potekal preko vstopne točke pri pristojnem CSD, na območju katerega upravičenec prebiva. »Tovrsten bodoči uporabnik bo v bodoče plačeval v domovih prehrano in nastanitev, plačeval bo 10 % storitev stroška dolgotrajne oskrbe, do katere bo upravičen po odločbi, in dodatne storitve dolgotrajne oskrbe, do katerih sicer ne bo upravičen, a jih bo želel,« je še povedala direktorica DSO. Ob tem je še izpostavila, da je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo v bodoče nedvomno deležen še popravkov in dopolnitev, vendarle prinesel pomemben napredek na področju socialnega varstva, saj so z njim prvič v zgodovini standardizirali nabor storitev oskrbe ne glede na izvajalca in ne glede na kraj izvajanja.

V sklopu posveta, skozi katerega je bil predstavljen »delokrog« posameznih izvajalcev dolgotrajne oskrbe in njihovo povezovanje, je Sonja Žugič, koordinatorica invalidskega varstva pri CSD Posavje, predstavila še osebno asistenco, sociologinja Janja Rajkovača iz Splošne bolnišnice Brežice delo na negovalnem oddelku in predsednica Društva upokojencev Krško Snežana Resman socialni program Starejši za starejše in druge aktivnosti, ki jih izvajajo po društvih upokojencev.

Bojana Mavsar