Časopis za pokrajino Posavje
19.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Premier Marjan Šarec za Posavski obzornik: Razumem skrb za okolje, a vsega ne bomo ustavljali

Objavljeno: Petek, 27.09.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
Marjan Sarec

Marjan Šarec

Ob robu spominskega srečanja na Planini nad Podbočjem nam je uspelo dobiti nekaj minut za pogovor s predsednikom Vlade RS Marjanom Šarcem. Zelo omejen čas pogovora žal ni dopuščal, da bi mu zastavili več aktualnih vprašanj, povezanih z našo regijo, nekaj odgovorov, zlasti v povezavi z velikimi energetskimi projekti, pa smo v ekskluzivnem pogovoru vendarle dobili.

Gospod premier, nedavno ste se na obisku v jedrski elektrarni Krško odločno zavzeli za gradnjo drugega bloka elektrarne, kar je sprožilo številne odzive, tako pozitivne, ki so pohvalili vašo jasno podporo projektu, kot negativne, ki menijo, da bi morali pred takšno odločitvijo urediti nerazrešena vprašanja v zvezi z obratovanjem obstoječe elektrarne. Kako komentirate te odzive?
Odzivi so seveda pričakovani kot pri vsaki stvari, tako pozitivni kot negativni. Je pa dejstvo, da če bo Slovenija želela biti energetsko samooskrbna, bomo to energijo zagotovo potrebovali. Nekateri pravijo, da je treba izkoristiti vse obnovljive vire, s čimer se strinjam, vendar bo obnovljivih virov absolutno premalo, če bomo želeli biti energetsko samooskrbni. Zato sem tudi sprožil to debato o jedrski energiji. Vemo, da naj bi obstoječi blok nuklearke deloval do leta 2043, iz nuklearke dobimo 40 % električne energije, Termoelektrarna Šoštanj nam da 25 % in če bomo hoteli slediti okoljskim ciljem oz. agendam 20/30 in 20/50, potem bomo morali TEŠ6 vsekakor zapreti. V tem primeru se bomo morali vprašati, kje dobiti energijo in jedrska energija je v tem hipu zagotovo optimalna kljub težavam z jedrskimi odpadki in bojaznijo pred jedrsko nesrečo. Vendar so jedrske nesreče redke, pa še tiste, do katerih je prišlo, ni prišlo zaradi same jedrske energije. V prihodnjih mesecih in letih pričakujem kar pestro debato okoli tega, vendar se bo treba na koncu vprašati, od kje dobiti energijo, po kakšni ceni in kako oskrbeti našo državo.
 
Omenili ste jedrske odpadke. Lokacijo za odlagališče imamo že deset let izbrano blizu nuklearke, vendar se gradnja še vedno ni začela.
Gradnja se mora začeti v naslednjih letih. Kot vemo, imamo glede tega še nedorečeno vprašanje s Hrvaško, kar ni edina nedoročena stvar s Hrvaško, vendar je edina naša pot ta, da odlagališče zgradimo, ker ga moramo.
 
Pomemben energetski projekt je tudi HE Mokrice, kjer, kot najbrž veste, se je zadeva ustavila zaradi uspešne pritožbe nevladne organizacije. Kaj lahko tu naredimo, da projekt steče?
Mi se trudimo, da bi ta projekt šel naprej. Zakonodajo smo pripeljali smo do roba, do točke, ko se skoraj na vsako stvar lahko nekdo pritoži in jo ustavi. Razumem civilne iniciative, da želijo zaščititi okolje, vendar imam včasih občutek, da gre za to, da ne bi imeli ne jedrske ne vodne ne termo ne vetrne energije. Gospodje iz civilnih iniciativ naj pač povedo, kako se bomo oskrbeli, od kje bomo dobili energijo, ki jo tudi oni potrebujejo, da imajo pametne telefone in računalnike in vse tisto, kar jim omogoča, da pišejo razne članke. Zato jih pozivam k dialogu in razumevanju. Mi smo zaščitili reko Muro in smo šli okoljevarstvenikom nasproti, ker smo tudi zapisali, da bomo to naredili, ne bomo pa kar vsega ustavljali. Projekt Mokrice, kar se mene tiče, mora iti naprej.
 
Še vprašanje glede vaše stranke Lista Marjana Šarca. Gotovo imate podporo tudi v našem okolju, vendar pa stranka na lokalnem nivoju nima posebej močne organizacije.
Naša stranka se gradi počasi in to namenoma, saj če jo gradiš prehitro, se ti zraven nalepijo takšni in drugačni ljudje. Še tako se, nobena stranka ni imuna na to. Zato želimo s to širitvijo iti počasi, saj nismo stranka, ki bi se ustanovila dva meseca pred volitvami, na njih premočno zmagala in potem šla svojo pot, ampak smo imeli obratno pot – ustanovili smo se pred petimi leti, na volitvah nismo zmagali, pa smo vseeno sestavili vlado in počasi rastemo. Ne želimo pa delati nekaj na silo, ker želimo imeti ob sebi, kolikor je možno, ljudi, ki delujejo v skladu z našim programom in prepričanji. Ne bi pa rekel, da tukaj nismo močni. Saj ni vse samo v številu tistih, ki so v lokalnem odboru, na koncu se pokaže na volitvah, kakšna je podpora. Lahko imaš še tako močne lokalne odbore, pa so volivci še vedno zunaj tega. Če volivcev ne prepričaš, če ti ne verjamejo, tudi samo odbori niso dovolj. Mi delamo za vse prebivalstvo in če bo to prebivalstvo ugotovilo, da kljub napakam in stvarem, ki jih iz takšnih in drugačnih razlogov ne moreš uresničiti, delamo dobro za to državo, potem nam bodo na naslednjih volitvah namenili svoj glas, sicer pa ga bodo namenili komu drugemu, živimo pač v demokraciji.
 
Na vladni urad za komuniciranje smo naknadno naslovili še dve vprašanji, za kateri je v kratkem pogovoru s premierjem zmanjkalo časa. Objavljamo tudi odgovora nanju.
 
Vlada RS je junija letos Ministrstvu za okolje naročila spremembo uredbe, s katero naj bi zmanjšali t. i. jedrsko rento krški in drugim posavskim občinam. Kako daleč je ta postopek in ali ne bo po vašem mnenju slabo vplival na nadaljnje načrte v zvezi z izkoriščanjem jedrske energije na tej lokaciji?
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja spremembo Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta. MOP načrtuje, da bo uredbo posredoval v javno obravnavo v prihodnjih tednih in da bo vlada uredbo sprejela predvidoma do konca leta. Sprememba uredbe bo zagotovila dolgoročne pogoje za finančno vzdržnost delovanja Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, da bo le ta lahko izvršil oz. financiral naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen. Sicer pa sama tematika uredbe nima vpliva na nadaljnje načrte z izkoriščanjem jedrske energije.
 
Državni svet je pred kratkim objavil osnutek zakona o pokrajinah, v katerem je predvidena ustanovitev enajstih pokrajin s središči v mestnih občinah. Kakšno je vaše stališče do tega predloga in kakšno prioriteto ima v vladnih načrtih?
Ministrstvo za javno upravo (MJU) pozdravlja predlog in poskus oblikovanja pokrajin ter prizadevanja za decentralizacijo države, še posebej to, da je pristop priprave predpisa prišel »od spodaj navzgor« s strani stroke in javnosti, saj je za oblikovanja slednjih potrebno široko soglasje. Minister Medved je obljubil tudi strokovno pomoč pri pripravi zakonodaje. Vlada in MJU pri konkretnem predlogu nista sodelovala. Je pa ustvarjanje razmer za politični konsenz o ustanovitvi pokrajin zaveza iz koalicijske pogodbe in od tod izhajajo tudi konkretne naloge MJU.
 
P. P.

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
 
« Nazaj na seznam