Pridelek pšenice se je prepolovil

V Sloveniji je letošnja žetev pšenice katastrofalna, iste razmere pa so tudi v Posavju, saj je nenehno deževje in razmočena tla v času, ko bi se morala žetev opraviti onemogočilo, da bi kmetje lahko pridelek pravočasno pospravili. Tudi zaradi tega je letina količinsko in kakovostno slabša, pojavlja se že kaljenje v klasu, pšenico pa je pričela napadati bolezen, ki se imenuje fuzarioza. Tako bo velik delež t. i. krušne pšenice končal kot krmna pšenica. Temu primerna pa bo zanjo tudi slaba odkupna cena.

Stanko Planinc z Libne je posejal okoli šest hektarjev površin s pšenico, pridelek pa je po njegovih besedah eden najslabših v zadnjih nekaj letih, saj je zraslo na hektarju le okoli 3,5 tone.

„Letošnje vremenske razmere niso bile ugodne za rast pšenice, kar se je začelo že pozimi, ko bi se morala razrasti in utrditi, kasneje so se prepletala sušna in deževna obdobja, zato je klasje majhno. Ko bi moralo deževati, je bilo suho, ko bi moralo biti vreme stabilno, je bila moča. Zaradi slabega vremena se je zavlekla tudi žetev in zrna so še dodatno propadala," je dejal v pogovoru.

Za domačo rabo zadržijo okoli 1000 kg, ostalo gre v prodajo. „S tone pšenice nameljejo od 750 do 800 kg moke, je pa letošnja cena pšenice tako slaba, da ne bomo pokrili niti stroškov pridelave," še pojasni Planinc in doda, da je ponujena odkupna cena 100 evrov za tono pšenice.

M. K. M.