Raška č'bula povezala lokalne ponudnike

V prostorih KS Raka so Turistično društvo Lovrenc Raka, Center za podjetništvo in turizem Krško, Društvo za trajnostni razvoj Terra vera Kostanjevica na Krki in Seles d.o.o. predstavili rezultate tega dvoletnega projekta »Najboljše z Rake« (akronim Raška č'bula), sofinanciranega s sredstvi LEADER.

Kot je povedal predsednik TD Lovrenc Raka Alojz Kerin, so projekt, katerega rdeča nit je znamenita raška čebula, pripravili z namenom združevanja lokalnih pridelovalcev ne le čebule, ampak tudi druge zelenjave, vina, sadja, mesnin ipd., in gostincev ter njihovo vključevanje v turistično ponudbo kraja. V ta namen so organizirali vrsto kulinaričnih delavnic in predavanj, strokovno ekskurzijo, uredili kuhinjo v prostorih KS in razstavi prostor v bližini, ustanovili pa so tudi neformalno združenje ponudnikov, ki želijo tržiti svoje izdelke in storitve. »Želimo, da projekt ne ostane samo na papirju, ampak da od tega nekaj odnesemo ne le partnerji, ampak tudi ljudje na našem območju,« je poudaril Kerin.

Po njegovih besedah se je projekt že prijel med ljudmi, kar se med drugim kaže tudi v oživljanju pridelave pred leti že malo pozabljene raške č'bule, kjer že opažajo pomanjkanje semenskega material, nenazadnje pa tudi v velikem povpraševanju po jedeh, ki vsebujejo to čebulo in jih ponujajo v gostilni Tratnik. Robert Tratnik (Seles d.o.o.) je pri tem opozoril na številne birokratske ovire glede registracije, deklaracij ipd., ki onemogočajo, da bi lokalne pridelke in izdelke spravili na tržišče. 

Jana Drašler iz društva Terra vera je povedala, da so opravili obširno terensko raziskavo o lokalni kulinariki, v kateri so ugotovili, da je bila raška čebula nekoč veliko uporabljana ne le v kulinariki, pač pa tudi v ljudski medicini (kot antiseptik) in celo kozmetiki (čebulni sok kot šampon). »S projektom so se ljudje spomnili tega in spoznali, da je to vredno ohranjati, spodbudil pa je tudi druženje in terapevtski stik z zemljo,« ugotavlja Drašlerjeva.

Direktor CPT Krško Franc Češnovar je povedal, da želijo raško čebulo (letos so jo posadili na enem hektarju površine, kar pomeni do 20 ton pridelka) tudi zaščititi kot avtohtono slovensko sorto, vendar pa bo to trajalo še nekaj let, saj se mora sorta očistiti. Pri 50 tisoč evrov vrednem projektu so dobili 38 tisočakov povrnjenih iz sredstev LEADER, ostalo so zagotovili partnerji sami.

P. P.