Rdeča nit svetniških pobud in vprašanj romska problematika

Na četrtkovi 10. seji brežiškega občinskega sveta so bile na koncu na vrsti še svetniške pobude in vprašanja, katerih rdeča nit je bila romska problematika v občini. Kar nekaj svetnikov je namreč izpostavilo to zadnje čase perečo temo in zahtevalo, da morajo pristojni poskrbeti za večjo varnost občanov. Kaj so še drugega vprašali oz. predlagali, pa v nadaljevanju.

Vinko Ogorevc (SDS) je opozoril na še vedno nerealiziran izvennivojski prehod v Brezini, o katerem se govori že leta, a se do danes po njegovih besedah ni še nič premaknilo, kolone avtomobilov predvsem zaradi industrijske cone Brezina pa so vsak dan dolge tudi nekaj 100 metrov. Župan Ivan Molan mu je že kar takoj odgovoril, da je bilo na sestanku z DRSI rečeno, da so vsi občinski projekti državnega pomena izločeni iz državnega proračuna, razen tega izvennivojskega prehoda, kar pomeni, da se projektira in predvideva enkrat v naslednjih letih, odvisno od razpoložljivih sredstev.

Štefanijo Kržan (Ljudje za ljudi) je zanimalo, kakšno je stanje glede logopedinj v občini Brežice, saj je ena odšla v zasebni sektor, druga pa na bolniško. Prav tako je omenila, da na OŠ Globoko pušča en del strehe, zato bi bilo treba to sanirati, da so jo krajani Jesenic na Dolenjskem opozorili na reševanje problematike hitrosti skozi naselje Nova vas pri Mokricah ter da prebivalci Malega Vrha opozarjajo na nepreglednost in nevarnost pri zabojnikih za odpadke. Župan je glede globoške šole dejal, da naj bi v kratkem že bilo poskrbljeno za sanacijo.

Boštjan Gregorič (Korak naprej in Sonce) je navedel, da je na eni zadnjih sej opozoril na problematiko rušenja objekta v Mrzlavi vasi, ker povzroča škodo in ogroža sosednje parcele, a še ni dobil odgovora. Vprašal je še, zakaj na brežiški Mestni promenadi ni bila zagotovljena stalna prisotnost policije glede na to, da so imeli znova probleme z Romi. Po županovih besedah lahko občina pristopi k rušitvi takega objekta samo v primeru, če to odobri inšpekcija, glede prisotnosti policije na promenadi pa je omenil, da mu je načelnik PP Brežice po incidentu prejšnji petek zagotovil, da bodo od naslednjega dne zagotavljali prisotnost policistov, poleg tega je občina zagotovila dodatna sredstva za varnostno službo, »kajti to, kar se je dogajalo na promenadi in se dogaja po mestu, je katastrofa«, tako župan.

Mateja Kmetič (Ljudje za ljudi) je vprašala, zakaj je zdaj že nekaj tednov v Gornjem Lenartu postavljen semafor, a se nič ne dogaja. Omenila je še državni cesti Bizeljsko–Klanjec in Bizeljsko–Bistrica ob Sotli, ki sta v zares slabem stanju, zato bi bili nujno potrebni sanacije. Župan je ponovil, da so pod aktualno vlado vsi brežiški projekti izvzeti iz proračuna, razen podvoza Brezina. Povedala je tudi, da se je na Bizeljskem pojavil problem, saj je inšpektor za okolje izdal že kar nekaj odločb določenih krajanom, da si morajo do konca tega leta urediti malo komunalno čistilno napravo. Po županovih besedah mora vsak, ki ima uporabno dovoljenje za hišo, imeti urejeno čistilno napravo oz. so zaenkrat dovoljene še triprekatne greznice oz. neprepustne greznice, če gre za vodovarstveno območje. »Nihče od nas ne sme ’na črno’ spuščati fekalije iz svoje hiše v potok ali kam drugam. Občina ni nobenemu dolžna to narediti. Nekateri tudi mislijo, da če bo občina na določenih aglomeracijah zgradila kanalizacijski sistem, bodo ljudje imeli priključek zastonj, a ga bodo morali prav tako plačati,« je izjavil in dodal, da ima občina še vedno odprt razpis za sofinanciranje MKČN v višini do 50 %, kar po njegovem pomeni, da je to še ceneje kot priključitev na kanalizacijo oz. čistilno napravo.

Po besedah Aljoše Rovana (Levica) je že na prejšnji seji dal pobudo, da se na naslednji seji obravnava odlok o oglaševanju, plakatiranju in obvestilnem sistemu v občini Brežice, pri čemer tovrstne pobude daje že sedem ali osem let, prav tako je bilo to uvrščeno v Strategijo razvoja turizma v občini Brežice. Predlagal je, da se odlok pripravi in da v obravnavo na občinskem svetu še v tem letu, drugače bo vložil v proceduro svoj odlok.

Ferda Pinteriča (Korak naprej in Sonce) je zanimalo, kako je z delom ceste med avtobusno postajo in novima stanovanjskima blokoma, ki je po gradnji čisto v razsulu, zato bi bila nujna sanacije, pri čemer je župan zatrdil, da bo omenjena cesta v dogovoru z investitorjem tudi sanirana. Kot že nekajkrat doslej je tudi on izpostavil še neurejeno izvennivojsko križanje v Brezini, rekoč da so Brežice edino občinsko središče od meje s Hrvaško do Ljubljane, ki nima izvennivojskega križanja. Prosil je, da bi bolj natančno prikazali napredek v projektiranju v zadnjem letu, »ker to, da se projektira, poslušamo vsaj že eno leto ali dve«. Pobudo je dopolnil s tem, da bi bilo treba reševati in kmalu začeti s projektiranjem tudi zelo slabe občinske ceste čez celotno Brezino in naprej proti Dečnemu selu, ki je sicer glavna vpadnica za štiri ali celo pet KS v Brežice, ter izrazil željo, da si tudi tamkajšnji prebivalci želijo, da bi se lahko nekega dne do Brežic in nazaj peljali po kolesarski stezi. Molan mu je sicer odvrnil, da so ’kolesarke’ načrtovane samo ob državnih cestah in ob obvoznici proti Krškemu.

Mihael Petančič (SDS) je izpostavil cestni odsek od brežiškega pokopališča, čez Trnje in proti Dobovi, pri čemer opaža, da so na robnikih pločnika predvsem na Dobovski cesti mimo pokopališča vidni odtisi pnevmatik, kar pripisuje slabi preglednosti robnika, zato predlaga, da bi se ob njem zarisala še ena črta. Poleg tega je pokritiziral vzdrževalce in upravljavce občinskih in lokalnih cest, da bi morali na marsikaterem odseku veliko bolj poskrbeti za urejenost ob cestah (bankine, grmičevje, drevesa itd.) ter s tem predvsem varnost udeležencev v prometu.

Martina Zlobko (Korak naprej in Sonce) je izpostavila stanje mostu čez reko Savo (pri križišču pri Budiču na Čatežu ob Savi) in zahtevala, da se pripravi poročilo o aktivnostih, ki so bile do zdaj izvedene v zvezi s sanacijo tega mostu. Njena pobuda je bila povezana z romsko problematiko, in sicer je prosila, naj se medobčinskemu inšpektoratu sporoči, da se predvsem v poletnem času, ko so počitnice, zapeljejo večkrat na teren in naredijo obhod po kopališčih ob Krki, kjer je ponekod stanje nevzdržno, saj Romi puščajo smeti in povzročajo razne težave tamkajšnjim prebivalcem, v Krški vasi je denimo pred časom prišlo tudi do tega, da so kamenjali domačina.

Mojca Florjanič (Gibanje Svoboda) je vprašala, ali lahko občina od PP Brežice pridobi podatek o odzivnosti policistov v treh konkretnih primerih, ki so se v zadnjem obdobju zgodili v povezavi z romsko problematiko, se pravi v kolikšnem času so policisti prišli na kraj dogodka, ko je bil v Dobovi s strani Roma zaboden domačin, ko se je zgodil incident na OŠ Velika Dolina in ko je prišlo do incidenta na Mestni promenadi v središču Brežic. »Slišali smo namreč, da je bil reakcijski čas PP Brežice v primerjavi z reakcijskim časom ostalih, ki so tudi bili klicani na kraj dogodka, zelo dolg,« je dodala in vprašala še, zakaj se v brežiški občini, kjer je toliko težav s to problematiko, že vnaprej ne ve, da bo na tovrstnih dogodkih, kot je promenada, že takoj prvi dan stal tudi policijski avtomobil »in mogoče s tem tudi zmanjšamo možnost tovrstnih dogodkov, če vemo, da nevarnost grozi«. Kot drugo pa jo je zanimalo, ali so OŠ že podale odgovor o tem, ali CSD-ju oddajajo podatek, koliko romskih otrok ne obiskuje pouka. Predsednik komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice Bogdan Palovšnik ji je odgovoril, da so prišli do ugotovitve, da, kot kaže, samo ena od šol redno pošilja podatke na CSD, ter poleg tega še omenil, da se bo še pred začetkom novega šolskega leta znova sestal tudi Varnostni sosvet občine Brežice.

Marjetka Slatner Gerjevič (GS) je opozorila na problem oskrbe starejših na domu v celi občini, saj po njenih informacijah na CSD-ju manjka osebja, ki je trenutno v tem času največ na dopustih ali bolniških, pri zasebnikih pa je tako, da slednji storitev izvajajo predvsem v mestu Brežice, če gredo v bolj oddaljeno naselje, pa zaračunajo visoke potne stroške, zato so po njenem mnenju določeni občani, ki koristijo to storitev, v depriviligiranem položaju, saj plačujejo tudi po petkrat ali šestkrat več. Zanimalo jo je, ali bi se lahko občina kakorkoli dogovorila, morda tudi z zasebniki, da bi npr. kot podizvajalci CSD-ja izvajali storitev oskrbe na domu, saj bi na ta način lahko zagotovili bistveno več kadra in tudi sprejemljivejše cene za uporabnike. Kot drugo pa je izpostavila ekološke otoke predvsem ob cesti proti Bizeljskemu, ki so predvsem ob koncu vikenda v katastrofalnem stanju, saj ljudje puščajo ob njih polne kupe vreč in kartonov z odpadki. Po njenem takšni prizori mečejo slabo luč na urejenost okolice in posledično tudi na turistično sliko občine. Predlagala je, da se ekološke otoke ali odstrani ali se jih prestavi bolj na stranske ceste, da ne bodo ravno vsem na očeh.

Ostale svetniške pobude in vprašanja, tako pisna kot ustna, tudi še s prejšnjih občinskih sej, si lahko pogledate in preberete na tej povezavi.

R. R.