Revitalizacija oz. oživitev reke Mirne

Ribiška družina Sevnica je v Ribiškem domu pri ribniku Loke v Zavratcu pri Studencu organizirala okroglo mizo na temo obnavljanja življa v reki Mirni, katere porečje meri 284 km2. Od izvira v bližini naselja Velika Goba teče skozi dolenjski kraj Mirna do Boštanja, kjer se izliva v reko Savo. Od izvira do izliva ta »dolenjska lepotica« oblikuje rodovitno dolino, znano kot Mirnsko dolino in njej je bil namenjen torkov posvet. Vabilu na okroglo mizo pod naslovom »Revitalizacija reke Mirne« so se odzvali: tajnik RD Sevnica Tine Zupančič predsednik RD Sevnica Sandi Kosmač, predsednik RD Brestanica - Krško Edi Zidarič, župan občine Sevnica Srečko Ocvirk, župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, Martin Bratanič iz Regionalne razvojne agencije Posavje in dr. Meta Povž, univ. dipl. biologinja.

Dr. Meta Povž, ki se že 30 let ukvarja s proučevanjem sladkovodnih rib, je poudarila dobre možnosti, ki jih ima reka Mirna za obnovitev in ohranitev večjega števila različnih vrst rib, ki so že ogrožene. »S stališča rib je Mirna kot življenjski prostor, kot habitat, izjemno zanimiv življenjski prostor. Vse ribe, ki so se razvile v reki Mirni, so še vedno v njej! Ta reka je ena izmed štirih najpomembnejših slovenskih rek za platnico,« je dejala. Vse pritoke najdaljše slovenske reke Save je imenovala »žile«, zato je menila, da je nujno vse pritoke ohraniti z ribjim življem. »V Mirni živi kar nekaj evropsko pomembnih, v glavnem manjših vrst rib, ki pa so že ogrožene. Ena izmed zelo ogroženih ribjih vrst je platnica, soška postrv je že izginila, bolen je le izjemoma prisoten v naših rekah...« je nanizala nekaj primerov. Opozorila je tudi na nujnost gradnje ribjih stez ob verigi spodnjesavskih hidroelektrarn in obžalovala, da tega nimata HE Vrhovo in HE Boštanj, čeprav je bilo sprva načrtovano. »Držim pesti, da bi ribja steza na Blanci delala. Ribe so tiho, ne govorijo. Koliko jih vsako leto pogine, nikogar ne briga!« je dodala Polževa in svoje besede »podkrepila« še z besedami: »Če bi padlo z neba toliko ptic, kot letno pogine rib, bi bil že velik vik in krik!« Precej kritična je bila tudi do programa Natura 2000. »Sem proti zbirokratiziranim pristopom Nature 2000. Naša kultura je na stopnji, ko moramo delati kompromise,« je bila jasna. Zanjo osebno je program Natura 2000 prisila, da bi ljudje začeli razmišljati o naravi. Ob zaključku je še dostavila: »V drugih državah se veliko bolj povezujejo in sodelujejo - to smo sposobni narediti tudi pri nas.«

O povezovanju in sodelovanju, predvsem ribiških družin, je spregovoril predsednik RD Brestanica - Krško Edi Zidarič. Izrazil je prepričanje, da bi povezane ribiške družine lahko pri razvoju ribištva ter pri ohranjanju flore in favne naredile še veliko več. O pozitivnem odnosu do ribištva, ki se lahko razvije v ribolovni turizem na območju Mirnske doline, je spregovoril sevniški župan Srečko Ocvirk. »Sodelovanje občine z ribiči je v zadnjem obdobju intenzivno, ker imamo skupne interese,« je dejal. Župan občine Mokronog - Trebelno Anton Maver je pojasnil, da je reka Mirna hrbtenica spodnjega dela reke Save, zato so pogovori o revitalizaciji reke Mirne nujni. S sosednjima občinama, Šentrupert in Trebnje, so že začeli z resnimi dogovori o gradnji skupne čistilne naprave, kar bi vplivalo tudi na kvaliteto vode v Mirni.

Predsednik RD Sevnica Sandi Kosmač ohranja optimizem in verjame v prihodnost reke Mirne, hkrati pa že »kuje« nove načrte - razmišlja o organizaciji svetovnega ribiškega prvenstva ter o tem, da bi tudi Sevnična kot levi pritok Save doživela obnovitev. V Sevnično, v kateri se po velikih poplavah pred dvema letoma ni lovilo, naj bi ponovno naselili postrv .

S. R.