Ribiška družina Brestanica–Krško obeležila 80 let delovanja

Ribiška družina Brestanica–Krško je v včerajšnjem dnevu pri ribiškem domu na Raztezu s slovesnostjo obeležila 80. obletnico svojega delovanja. Pomemben mejnik v bogati zgodovini so skupaj proslavili z ribičkami in ribiči ribiške družine, predstavniki ribiških družin iz Posavja, Zasavja, Dolenjske in Bele krajine, predstavniki sodelujočih organizacij in podjetij ter številnimi drugi gostje.

Po drugi svetovni vojni je zakonito podlago za združevanje ribičev predstavljal Zakon o začasni ureditvi ribarstva v Sloveniji iz leta 1946. Istega leta je bila ustanovljena tudi Ribiška zadruga s prvotnim sedežem v Krškem, ki je bilo zaradi močnega jedra aktivnih ribičev pozneje preseljeno v Brestanico, zadruga pa preimenovana v Ribiško družino Brestanica–Krško. Leta 1961 je prevzela v upravljanje ribiški okoliš reke Save in vseh njenih pritokov od Blance do Turškega broda pod Krškim, danes pa njen ribji okoliš vključuje del reke Save od izliva Blanščice do meje upravljanja Ribiške družine Brežice, vanj pa so vključeni tudi vsi pritoki, ki se na tem območju zlivajo v reko Savo, ter ribniki v Mačkovcih, ki so namenjeni vzreji predvsem avtohtonih vrst rib.

Razvoj ribniškega kompleksa

Naloga ribiške družine v povojnem obdobju ni bila zgolj upravljanje ribiškega revirja na reki Savi in njenih pritokih, temveč tudi sanacija rečnih bregov ter čiščenje struge Save. Pri tem so ribiči odstranjevali ostanke vojnega materiala in neeksplodirana eksplozivna sredstva, ki so se na tem območju nakopičila med drugo svetovno vojno. V naslednjih letih je Sava zaradi razvoja industrije, predvsem delovanja premogovnikov v Zasavju in Posavju ter spiranja mulja iz separacij in kemičnih odplak drugih industrijskih obratov, postajala vse bolj onesnažena. Posledično se je zmanjševal ribji stalež, ribolov pa je postajal vse skromnejši. Člani RD Brestanica–Krško so se zato leta 1957 posvetili ureditvi nekdanjih trapistovskih ribnikov v Mačkovcih, leta 1968 pa začeli gradnjo novih ribnikov. 

Sistem ribnikov Mačkovci danes tvorijo: vzrejni ribnik okvirne velikosti 2 ha, ki služi obenem tudi za športni ribolov, dva vzrejna ribnika v velikosti približno 1,5 ha za vzrejo krapov za prodajo, poribljavanje in potrebe ribiške družine, štirje gojitveni ribniki v velikosti cca 30 arov za vzrejo avtohtonih vrst rib ter zajetje vode v velikosti 0,5 ha za ohranjanje rezervnih količin vode za sušna obdobja. Leta 1974 so svoje dejavnosti nadgradili še z gradnjo ribiškega doma, ki je vrata odprl konec sedemdesetih let. V naslednjih desetletjih je bil večkrat prenovljen in dograjen, današnjo podobo pa je dobil ob prelomu tisočletja. Dom ne predstavlja le osrednjega prostora za delovanje in aktivnosti ribiške družine, temveč enega osrednjih objektov turistične in gostinske ponudbe na tem območju.

Delo z mladimi, tekmovalni uspehi in predano delo

Članstvo predstavlja trdno jedro ribiške družine že vse od njene ustanovitve. V začetnih letih so ga sestavljali tako križakarji kot trnkarji, športni ribolov pa se je začel intenzivneje razvijati po letu 1957, ko je bilo lovljenje rib s križaki prepovedano. Od takrat je stalnica delovanja tudi tekmovalni ribolov, predvsem v disciplini lovljenja rib s plovcem. Ribiška družina se lahko pohvali s tremi državnimi prvaki, njene ekipe pa danes uspešno tekmujejo v A državni ligi ter ligah masters, veteranov in posameznikov. Zaradi odličnih rezultatov se njeni člani redno uvrščajo v slovensko reprezentanco za evropska in svetovna prvenstva. Posebej ponosni so na Rudija Centriha, svetovnega prvaka v kategoriji invalidov, ki je na svetovnih prvenstvih poleg zlatega odličja osvojil tudi srebrno in bronasto medaljo. Na tekmovalni trasi na Savi in ribnikih vsako leto pripravijo tri do štiri dvodnevna tekmovanja za državna prvenstva, ribolovno sezono pa tradicionalno odprejo in sklenejo s tekmovanjem na ribnikih ter ustoličenjem ribiškega carja.

V osemdesetih letih delovanja je bilo v ribiško družino včlanjenih 545 članic in članov, danes pa šteje 258 ribičk in ribičev. Med njimi je več kot 60 mladih, mlajših od 18 let, kar kaže na vse večje zanimanje mladih za ribištvo in predstavlja pomembno zagotovilo za prihodnji razvoj ribiške družine. K temu pomembno prispevajo tudi dobro organizirani tabori za mlade ribiče. Članstvo, ki ga že od ustanovitve povezujejo spoštovanje do narave ter skrb za vode in ribji živelj, ostaja najdragocenejši temelj delovanja društva, kakor je v nagovoru poudaril tudi predsednik ribiške družine Edi Zidarič: »Naša ribiška družina je rasla skupaj z okoljem, za katerega skrbimo. V vseh teh letih smo ustvarili veliko. Zgradili smo ribiški kompleks in ribiški dom, skrbeli za njuno vzdrževanje, urejali ribiško območje, obnavljali brežine, po neurjih sanirali poškodovana območja ter z zasaditvijo več kot 2.000 dreves prispevali k obnovi naravnega okolja. Za vsemi temi dosežki pa stojijo ljudje – predani ljudje. Člani naše ribiške družine smo v teh desetletjih opravili okoli 160.000 prostovoljnih delovnih ur. To ni le impresivna številka, ampak dokaz izredne volje, odgovornosti in pripadnosti skupnosti. Ta jubilej je tako poklon vsem ribičem, ki so svoje znanje, izkušnje in zanos prenašali na naslednike.«

Podelili priznanja Ribiške zveze Slovenije

Na slovesnosti sta predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl in podpredsednik RD Brestanica–Krško Stane Pajk podelila priznanja in odlikovanja Ribiške zveze Slovenije. Znak za ribiške zasluge za nesebično pomoč in angažiranje pri izvajanju nalog iz letnih načrtov, za izkazano skrb za upravljanje z ribjim bogastvom ter za delo z mladino so prejeli Bogdan Barbič, Željko Černelič, Miha Petan, Jože Rifelj, Branko Robek in Damjan Wallner. Red za ribiške zasluge III. stopnje je za delo z mladino in izjemno pomoč pri organiziranju mladinskih ribiških taborov prejel Robert Šoštar, Red za ribiške zasluge I. stopnje za dolgoletno delo pri gospodarjenju z vodami, ribogojstvu in delovanje v organih upravljanja Herman Kerin, Plaketo Ribiške zveze Slovenije pa je za več kot 50-letno aktivno članstvo in 30-letno delo v organih upravljanja prejel Aleksander Strupeh.

Ob tej priložnosti so podelili tudi spominske plakete Ribiške družine. Medtem ko jih bodo članice in člani prejeli na posebni slovesnosti, so jih tokrat prejeli Urad župana Mestne občine Krško, Ribiška zveza Slovenije, Krajevna skupnost Brestanica, Zavod za ribištvo Slovenije, Turistično društvo Brestanica, Lovska družina Brestanica, podjetja HESS, Dafira, Infra in Termoelektrarna Brestanica, ribiške družine Radeče, Kostanjevica na Krki, Sevnica, Brežice, Metlika, Novo mesto, Kočevje in Zagorje, Gostišče Ribnik, Bogdan Dular, Jože Šmajc, Anton Zakšek, Simon Sintič in časopis Posavski obzornik. Spominske plakete so prejeli tudi častni člani RD Stane Bradeško, Bogdan Barbič, Tone Levičar in Marjan Brinovec ter za posebne dosežke svetovni prvak Rudi Centrih.

Prijetno praznično vzdušje

Ribiški družini so ob jubileju čestitali in se za njeno delo zahvalili številni predstavniki ustanov in društev, med njimi podžupanja Mestne občine Krško Mojca Kranjec Križan, predsednik Krajevne skupnosti Brestanica Vlado Bezjak in predsednica Turističnega društva Brestanica Vesna Butkovič. Prisotne je nagovoril tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, ki je ribiški družini izročil jubilejno plaketo Ribiške zveze Slovenije s posebnim priznanjem za vzorno in odgovorno upravljanje z ribiškim okolišem. Ob tem je poudaril, da se ribiške družine od drugih društev razlikujejo že po svojem imenu, saj beseda »družina« odraža tesno povezanost članstva in skupno skrb za naravo. Jubilejno prireditev je povezoval brestaniški rojak, gledališki igralec in voditelj Nik Škrlec, prijetno praznično vzdušje pa je z instrumentalnim nastopom dopolnil harmonikar Nik Baškovč.

B. M.