Rožnata pot 2025: Skupaj za zdravje, pogum in zgodnje odkrivanje raka dojk

V organizaciji Centra za krepitev zdravja (CKZ) Zdravstvenega doma Krško je 10. oktobra velika dvorana Kulturnega doma Krško na prireditvi Rožnata pot 2025, namenjeni ozaveščanju o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja raka dojk, napolnila številne ženske, moške, njihove bližnje ter zdravstvene delavce. Dogodek je povezal stroko, osebne zgodbe in sporočilo, da skrb zase pomeni tudi skrb za druge – ter da, kot pravi slogan kampanje, »Ne pozabi nase«. 

Vodja CKZ Krško Helena Žulič je povedala, da letos Rožnata pot poteka že četrto leto zapored, vedno z osrednjim poudarkom na preventivi rakavih obolenj dojk: »Letos smo se odločili za obliko okrogle mize, da bi bolezen bolje spoznali preko osebnih zgodb in strokovnih pogledov.« Ob tem so v CKZ v sodelovanju s Foto Colarič pripravili tudi video o pravilnem samopregledu dojk, s katerim želijo pokazati, da lahko vsaka posameznica največ naredi sama – s tem, da pozna svoje telo, dojke in redno spremlja morebitne spremembe, ob tem pa je Žulič izpostavila tudi pomen udeležbe v vseh presejalnih programih (ZORA, DORA in SVIT), ki pomembno prispevajo k zgodnjemu odkrivanju bolezn. Na prireditvi se je zahvalila vsem sodelujočim in podpornikom dogodka: Kulturnemu domu Krško, Mestni občini Krško, Občini Kostanjevica na Krki ter Slovenskemu združenju za boj proti raku dojk Europa Donna, še posebej pa izpostavila podporo več podjetij, med njimi največjo podporo podjetja Adem Saramati d.o.o., ki že več let pomaga pri izvajanju preventivnih programov: »Njihova podpora je namenjena krepitvi programov, usmerjenih v preventivo rakavih obolenj, kar je dragocena naložba v zdravje naše skupnosti,« je dodala Žulič.

Rak dojk še vedno najpogostejši med ženskami

Za Slovenijo velja, da je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah – vsako leto zboli okoli 1.600 oseb, med njimi tudi od 10 do 15 moških. Predsednica Europe Donne Slovenija, Darja Molan, je za Posavski obzornik poudarila, da je rak dojk ob pravočasnem odkritju zelo dobro ozdravljiv: »V Sloveniji na leto oboli med 1.500 in 1.600 oseb. Ključno je, da se rak odkrije v zgodnji fazi. Zato v združenju Europa Donna Slovenija vse ženske spodbujamo, da se redno udeležujejo presejalnega programa DORA in se vsak mesec samopregledujejo. Program trenutno vabi ženske med 50. in 69. letom, vendar se razširja na starost od 45 do 74 let, kar pomeni še več zgodnjih odkritij. Leta 2024 je program DORA odkril kar 640 rakov – večinoma v zgodnjih stadijih, ko bolezen še ni tipna, kar omogoča najuspešnejše zdravljenje.« Dodala je, da se v program DORA v Sloveniji odzove več kot 77 % žensk, kar nas po odzivnosti uvršča v evropski vrh. Letos je kampanja prvič povezala vijolični september in rožnati oktober pod skupnim sloganom »Ne pozabi nase«, s čimer želijo opozoriti tudi na ginekološke rake. »Vrst ginekoloških rakov je pet, letno jih v Sloveniji odkrijejo okoli 650. Najpogostejši je rak materničnega telesa, sledi rak jajčnikov, ki je v 80 % primerov odkrit šele v napredovali fazi, in rak materničnega vratu, ki je edini, ki bi ga lahko preprečili s cepljenjem in rednimi pregledi,« je pojasnila Molanova. V združenju Europa Donna Slovenija ženskam, ki zbolijo, nudijo široko podporo, na voljo so svetovalni telefoni, psihosocialna pomoč, delavnice čuječnosti, skupine samopomoči in različne športne dejavnosti po vsej Sloveniji: »Trenutno deluje osem lokalnih skupin, aktivno pa je vključenih že več kot 1.000 članov. Ženskam pomagamo tudi pri pravnih vprašanjih ob vračanju na delo in po potrebi nudimo finančno podporo,« je dodala.

Podpora, skupnost in gibanje

Tudi župan Mestne občine Krško, Janez Kerin, je v nagovoru zbranim poudaril pomen ozaveščanja in skrbi za zdravje: »Oktober je mesec, ki nas opominja na pomen zdravja in ozaveščanja o raku dojk. To je čas, ko se ustavimo, premislimo o svojem zdravju in možnostih preventive ter zgodnjega odkrivanja. Hkrati pa je to priložnost, da izrazimo podporo vsem, ki so se že soočili z boleznijo ali se z njo še vedno soočajo. Z zgodnjim odkrivanjem bolezni in rednimi preventivnimi pregledi lahko pomembno prispevamo k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.« Župan je dodal, da v Mestni občini Krško verjamejo, da se lahko le s skupnim znanjem, odgovornostjo in medsebojno podporo ustvarja okolje, kjer skrb za zdravje postane del vsakdana: »Rožnati oktober nas uči, da je zdravje več kot osebna odgovornost – je vrednota, ki jo negujemo kot skupnost. Vsak pogovor, vsaka deljena izkušnja in vsak nasvet prispevajo k ozaveščenosti in krepitvi medsebojne podpore. Dogodki, pogovori in predavanja v tem mesecu nas povezujejo, omogočajo izmenjavo izkušenj ter spodbujajo razumevanje in empatijo.« »Ženske ste tiste, ki svet spreminjate v rožnat dan. Vsaka sprememba v življenju je korak na novo pot in takšna vsakoletna srečanja, na katerih spregovorite o raku dojk, so tista, s katerimi dokazujete moč in željo, da vaše sporočilo sliši čim več ljudi. Rožnati oktober ni samo mesec, ki opiše številne zgodbe, temveč nas spodbuja k premagovanju lastnih izzivov, da najdemo moč in motivacijo za korak naprej,« pa je zbranim dejal kostanjeviški župan Robert Zagorc. Matjaž Merhar, direktor Zdravstvenega doma Krško, pod okriljem katerega deluje tudi CKZ, je dodal, da so na letošnjo Rožnato pot v okviru promocije zdravja na delovnem mestu povabili tudi vse zaposlene iz krške zdravstvene ustanove: »Želimo, da se jih čim več seznani z obravnavano tematiko. Bolezen ne izbira – lahko doleti vsakega izmed nas. Zoperstavimo se ji lahko le s skrbjo za osebno zdravje, kakovostnejšim življenjem, delovanjem in razmišljanjem, pa tudi s sodelovanjem na takšnih prireditvah, ki nudijo poglobljeno razumevanje in podporo.« 

V nadaljevanju prireditve so v pogovoru s psihologinjo Petro Marinko iz CKZ svoje izkušnje in poglede z obiskovalci delili različni sogovorniki – pevka in ambasadorka zdravja Tanja Žagar, predsednica Europe Donne Slovenija Darja Molan, Anita Grubar Kuhar, ki je po preventivni odstranitvi dojk spregovorila o svoji osebni izkušnji, ter zakonca Barbara Pungerčič Puntar in Jernej Puntar, ki sta predstavila, kako se je njuna družina soočila z boleznijo. Strokovni vidik bolezni in pomen zgodnjega ukrepanja je osvetlila dr. Alenka Krenčič Zagode, ki je poudarila, da zgodnje odkrivanje ostaja ključ do uspešnega zdravljenja in kakovostnega življenja po bolezni.

B. M., foto: Boštjan Colarič