Sava, som in nove zgodbe

V prostorih Ribiškega doma Radeče preteklo soboto, 22. avgusta, potekal zanimiv dogodek, sestavljen iz treh krajših predavanj, ki so bila namenjena ribolovu, turističnemu potencialu Save in kulinariki. Temu je sledil sprehod do bajerja z ogledom Didaktičnega kroga in potem še druženje ob prigrizkih pri ribiškem domu.

Po uvodnih pozdravih predsednika radeške ribiške družine Braneta Zeliča, direktorice KTRC Radeče Meri Šuler in župana Tomaža Režuna je tajnik Ribiške družine Radeče Luka Klanšek v kratkem predavanju predstavil reko Savo pred in po zajezitvi ob izgradnji HE Vrhovo ter ribji živelj v njej.

SPREMEMBE RIBJEGA ŽIVLJA

Luka Klanšek je omenil, da je bila najdaljša slovenska reka s hudourniškim značajem pomembna vodna prometnica že v času Rimljanov, ki so po njej pluli dolvodno proti Sisku in Beogradu ter gorvodno z vleko čolnov s pomočjo vrvi in živine nazaj proti Emoni. »Pred izgradnjo hidroelektrarne v Vrhovem Sava ni bila tako globoka, bila je bolj dinamična reka s hitrimi rečnimi tokovi, imela je več prodišč, globokih tolmunov, brzic in plitvin. Vse to je omogočalo, da je bila reka veliko bolj bogata s kisikom in voda je bila veliko bolj čista oziroma ni imela toliko sedimentov, kot jih ima danes,« je tekel opis reke, ki se pri Beogradu izliva v Donavo, od koder so ribe so nemoteno prehajale iz Donave gorvodno po Savi v Savinjo. »Naša Sava je bila znana po različnih habitatih, kjer so se menjavale plitvine in globine. V plitvinah so bila večinoma ribja drstišča, globoki tolmuni so bila prezimovališča,« je še dodal in nato predstavil vrste rib.

Pred izgradnjo pretočne akumulacijske hidroelektrarne Vrhovo (njena gradnja se je pričela leta 1987, z obratovanjem je začela leta 1993) so v Savi »gospodovale« mrene, podusti, kleni, postrvi, sulci in platnice. Po zajezitvi se je reka iz hudorniškega oziroma dinamičnega tipa spremenila v počasno reko oz. v počasi tekoče jezero. Na njeno dno so se začeli odlagati različni sedementi, prodnata tla so začela počasi izginjati, na dnu struge se je začel nalagati rečni mulj. Ribiška družina Radeče je na močno degradiranem območju uredila najlepšo ribolovno traso na svetu, ob kateri je bilo doslej organiziranih tudi večje število evropskih in svetovnih prvenstev v lovu rib s plovcem. Do sprememb je prišlo tudi pri ribjem življu – povečalo se je število somov, krapov in babušk, ker so bolj prilagojene življenju v mirnejših vodah.

SOM, GOSPODAR GLOBIN

»Som, ki velja za največjo sladkovodno ribo naših celinskih voda, je gospodar globin, imenujemo ga tudi rečna pošast. Največji primerki lahko dosežejo dolžino več kot treh metrov in dosežejo težo 200 ali celo več kilogramov, čeprav so takšni ’kapitalci’ danes redki. Somi, ki doživijo starost od 60 do 90 let, živijo v rekah po vsem svetu. Znanih je več kot tri tisoč vrst somov. Som ima široko glavo, velika usta z brki, izredno močan rep in sluzasto kožo brez lusk. V svojih mladih letih je rastlinojedec, mesojedec in celo mrhovinar, v odrasli dobi svoje zobovje odvrže, dobi ščetinaste ploskve, ki so podobne zelo grobemu brusnemu papirju, in postane rastlinojed. V reki Savi živi navadni som. Je vrhunski plenilec, ki lovi ponoči in v motni vodi,« je Luka Klanšek podrobneje predstavil kralja rečnih globin, za katerega je Sava njegov naravni in avtohtoni habitat. Ob tem je predstavil tudi tri najbolj pogoste načine ribolova soma. To so talni ribolov, vijačenje z uporabo umetnih vab in bučkanje z ustvarjanjem hrupa.

TURISTIČNI POTENCIAL SAVE

V nadaljevanju je generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Dubravka Kalin predstavila vlogo Save kot naravnega, kulturnega in razvojnega potenciala pri oblikovanju turistične ponudbe ter njen pomen pri razvoju rečnega in ribiškega turizma.

»Kako graditi turistične zgodbe s tem, kar imamo?« je spraševala Kalin, ki prihaja iz radeškega okolja in je v preteklosti sodelovala pri marsikaterem zanimivem turističnem projektu. Ob tem je poudarila, da v širšem slovenskem prostoru reke Save še vedno ne prepoznavamo kot turistični potencial. »Vsi govorijo o Bledu, Ljubljani, Postojnski jami, obali, morda celo o Kobilarni Lipica, Škocjanskih jamah, ampak o Savi ne. Zakaj? Zato ker smo bili preskromni. Morda nismo znali dovolj glasno povedati, kaj vse tukaj počnemo,« je dodala. »Mega zabaviščni park ne sodi v naš prostor, imamo dovolj naravnega,« je še izpostavila.

Misli je nato preusmerila k ribolovni trasi ter h kralju rib – somu, ki živi v Savi. »Ob ribolovni trasi je urejena sprehajalna pot, ki je privlačna tako za nas domačine kot za tiste, ki pridejo k nam na obisk. Za soma vem vse svoje življenje, a si nisem predstavljala, kaj som v resnici pomeni. Z njim je mogoče ustvariti čudovito zgodbo,« je dejala in spodbudila k ustvarjanju novega poglavja, povezanega z ribolovom, pohodništvom, kolesarjenjem in plovbo po reki. Opozorila je še na eno izmed zanimivosti bogatega ribjega življa v Savi. V njej živi tudi »ribji zdravnik«. To je linj, riba z gosto sluzasto kožo, s katero naj bi po ljuskem izročilu zdravila druge poškodovane ali bolne ribe.

IZ SAVE NA KROŽNIK

Ribič, lovec in kuhar Marko Gračner je navdušil s praktičnimi kuharskimi ribjimi recepti, kjer se je osredotočil predvsem na soma. Omenil je, da je za pripravo najboljši 4- do 5-kilogramski som, težji že ima vonj po blatu. »Lahko ga pečemo, naredimo ribjo čorbo ali paprikaš. Iker pri somu ne smemo uporabiti in prav tako ne mreninih, ker so strupene in lahko pride do zastrupitev, pri ostalih ribah ikre niso strupene,« je dejal.

Pri krapu je izpostavil luske, ki jih previdno postrgamo, temeljito operemo pod tekočo vodo, da odstranimo sluz in nečistoče. Očiščene luske za nekaj časa damo v posodo z ledom, da se ohladijo in ohranijo čvrstost, nato jih vzamemo iz ledu in jih posušimo s papirnato brisačo. Posušene luske po želji rahlo naoljimo ali ocvremo, nato jih posolimo in postrežemo kot hrustljav čips. »Iz krapovih lusk lahko naredimo tudi ribji kolagen,« je predstavil še eno možnost. Omenil je, da je zelenike mogoče pripraviti kot sardelice. Kulinarična poslastica so po njegovem mnenju podust, platica in smuč. Priporočal je tudi pripravo ribjega »esihflajša«.

DIDAKTIČNI KROG OB BAJERJU

Srečanje se je nadaljevalo z okušanjem na žaru pečenega soma s prilogami, čemur je sledil sprehod do bajerja in ogledom Didaktičnega kroga z devetimi interpretacijskimi točkami. Te obiskovalkam in obiskovalcem dajejo priložnost, da ob sprehodu združijo gibanje, raziskovanje in sprostitev, šolskim skupinam pa omogočajo tudi neposreden način spoznavanja narave – v učilnici na prostem, kjer so glavne učne vsebine reka, rastline in živali.

Prijeten dan, ki je potekal v organizaciji Ribiške družine Radeče, KTRC in Turističnega društva Radeče, se je zaključil z druženjem ob prigrizkih pri ribiškem domu na Hotemežu, kjer stoji tudi t. i. ribiška vasica.

S. R.

#povezujemoposavje