Se zavedamo pomena slovenskih protestantskih piscev?

Današnji dan, 31. oktober, je dan, v katerem se spominjamo štirih pomembnih slovenskih reformatorjev oziroma protestantskih piscev, ki so s svojimi prvimi tiskanimi knjigami v drugi polovici 16. stoletja omogočili preprostemu slovenskemu človeku, da se je začel učiti brati in pisati.

Ali lahko rečemo, da je Posavje zibelka slovenskega protestantskega gibanja? Če pomislimo na Adama Bohoriča, ki se je rodil okoli leta 1520 v bližini Brestanice (domačini menijo, da je njegov rojstni kraj Presladol), in na Jurija Dalmatina, ki se je rodil okoli leta 1547 Krškem, je trditev skoraj pravilna. Ti dve osebi sta skupaj s Primožem Trubarjem, ki se je rodil leta 1508 v Rašici pri Velikih Laščah, in Sebastijanom Kreljem, rojenim leta 1538 v Vipavi, vplivali na razvoj slovenskega knjižnega jezika, ki je bil v času naših štirih velikih mislecev in ljubiteljev domačega jezika razdeljen na večje število narečij in takšen neenakovreden ostalim evropskim jezikom (priznanje slovenskega jezika dosežemo šele v obdobju romantike, po izidu Prešernove pesniške zbirke Poezije leta 1847).

Z izidom prvih tiskanih knjig – Trubarjevega Katekizma in Abecednika leta 1550; z iskanjem ustrezne pisave za slovenske glasove, ki jih je obelodanil Bohorič v svoji slovnici v latinskem jeziku pod naslovom v latinščini Articae horulae leta 1584; s celotnim prevodom Biblije, ki jo je vrsto let prevajal Jurij Dalmatin, da je lahko izšla leta 1583  – so bili v drugi polovici 16. stoletja postavljeni pomembni temelji, gradniki razvoja slovenskega jezika in književnosti, ki so vplivali tudi na obstoj majhnega slovenskega naroda.

POMEN IN VLOGA PROTESTANTSKIH PISCEV

Večkrat izgovorjene in zapisane Trubarjeve besede - stati inu obstati - ki jih je uporabil v svoji pridigi o veri, ki je sestavni del Trubarjevega Katekizma iz davnega leta 1550, naše prve slovenske tiskane knjige, so zgovorne in dobro bi bilo o njih bolj poglobljeno razmišljati. Zakaj jih je Trubar zapisal? Brez razloga zagotovo ne, a da bi lažje razumeli, bi se morali poglobiti tudi v čas reformacije in kasnejše protireformacije. Dr. Jonatan Vinkler, urednik Zbranih del Primoža Trubarja meni: »Trubar je pisal za svoje ’lube’ Slovence v času, ko je bilo pismenih pet odstotkov Slovenk in Slovencev, in ustvaril izjemen opus. Brez njega bi bila zgodovina slovenskega naroda drugačna.«

Slovenski jezik in slovenski narod sta torej povezana, ali se tega zavedamo, pa je vprašanje, ki bi ga lahko zastavili vsem, ki raje kot zvočne slovenske besede v jeziku uporabljajo besede iz drugih, tujih jezikov. Se sramujemo materinega jezika? Ne, ne sramujemo se ga, le bolj učeno zvenimo, če v pogovoru ali v besedilu uporabimo tujko, tujo besedo. Kaj lepše zveni, na primer, emocije ali čustva? Prva beseda je bolj učena, druga je naša, domača (emocija je tujka, v slovenski jezik je prišla iz nemške besede emotion, ki izhaja iz latinskega korena movere, kar pomeni premakniti, gibati se, ganiti). Z besedami, imeni in naslovi v angleškem jeziku se lažje približamo vsem, ki prihajajo k nam iz tujega jezikovnega okolja – ampak – zakaj nimamo potem ob besedi ali besedni zvezi še zapis v slovenskem jeziku? V Sloveniji imamo možnost izbire in sami se odločamo, kaj bomo izbrali, mar ne? O dvojezičnosti in rabi slovenskega jezika bi nam marsikaj lahko povedale slovenske manjšine, ki živijo na Madžarskem, Koroškem in Italiji, kjer so jim pravice do rabe slovenskega jezika v javnem življenju pogosto kršene.

POMNIKI PROTESTANTIZMA V POSAVJU

Ste pomislili, da bi današnji praznični dan izkoristili za obisk katerega izmed pomnikov naše preteklosti in s svojim obiskom počastili spomin na protestante, ki so vplivali na razvoj slovenskega jezika, književnosti in naroda? 

Prijeten ogled s sprehodom nudi spominski park v Loki pri Zidanem Mostu, v katerem stoji ob kipu pisatelja Alojza Rebule in pesnika, kronista in sadjarja Ferdinanda Ripšla tudi kip Primoža Trubarja, saj je bila pred stoletji Loka del Trubarjeve župnije. Lutrovska klet pod sevniškim gradom je nekdanja protestantska molilnica in po ustnem izročilu naj bi v njej pridigal tudi Jurij Dalmatin, čigar spominski park stoji nasproti osnovne šole v Krškem, ki s ponosom nosi njegovo ime. Zanimiv sprehod je lahko skozi staro krško mestno jedro, v katerem je imel svojo šolo protestantski jezikoslovec Adam Bohorič (obiskoval jo je tudi Jurij Dalmatin). Zanimiv pogled v preteklost nudi Gaj zaslužnih občank in občanov v krškem mestnem parku, kjer stoji tudi dopisni kip prvega slovenskega jezikoslovca, po katerem se imenuje osnovna šola v Brestanici in kjer prav tako stoji njegov doprsni kip. V Posavskem muzeju Brežice, ki se nahaja v brežiškem gradu, je na ogled razstava Dediščina posavskih protestantov in faksimile Dalmatinove Biblije.

Naj današnji praznični oktobrski dan prinese poleg vonja po jeseni tudi lepe spomine na vse, s katerimi smo doživeli marsikaj zanimivega, prijetnega, lepega, poučnega ... 

S. R.

#povezujemoposavje