Sevniški govedorejci o kmetijski politiki in prihodnosti podeželja

V petek so se na rednem letnem občnem zboru v gostilni Janc na Studencu zbrali članice in člani Govedorejskega društva Sevnica, ki bo v letu 2028 obeležilo 30 let obstoja.

Številnim navzočim je namenil uvodni pozdrav predsednik društva Gašper Kovačič, ki je podal tudi poročilo o delu društva za lansko leto ter predstavil program dela za leto 2026, ki vključuje tudi strokovne ekskurzije z ogledom dobrih praks na kmetijah v Sloveniji in tujini. Prisotne je seznanil s projektom Zdravo jem, ki spodbuja lokalno samooskrbo. V okviru projekta sta bili izpeljani že dve delavnici, ki sta naleteli na zelo dober odziv. 30. maja bo v vasi Leskovec v Podborštu v KS Šentjanž potekal zanimiv dogodek s praktičnimi prikazi obdelovanja kmetijskih površin, ki bo že tretji zapored, in tudi letos vaščanke in vaščani Leskovca kot organizatorji ponovno pričakujejo lepo število obiskovalk in obiskovalcev od blizu in daleč. Blagajnik Joško Šmit je predstavil finančno stanje društva in povedal, da je poslovanje stabilno. Predsednik nadzornega odbora društva Matej Renko je poročilom podal pozitivno mnenje in z dvigom rok so jih potrdili tudi prisotni govedorejci. V nadaljevanju večera so besedo dobili gosti.

GOVEDOREJA JE POMEMBNA KMETIJSKA DEJAVNOST

Župan Srečko Ocvirk je govedorejo označil kot najpomembnejšo kmetijsko dejavnost v Sloveniji in v sevniški občini. »Govedoreja ni samo prireja mleka in mesa, ampak je dejavnost, ki ohranja tudi urejeno kulturno krajino,« je omenil ter opozoril na tržne razmere, v katerih ima pogosto prednost najnižja cena, zato je izpostavil potrebo po večjem zavedanju pomena kakovostne hrane in podpore lokalni pridelavi ter s tem lokalnim pridelovalcem.

KAKO PREPREČITI PRAZNJENJE KMETIJ?

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Martin Mavsar je bil jasen: »V Sloveniji se premalo izpostavlja naslednike kmetij. Vsi vemo, da v tem poklicu primanjkuje delovne sile in mladih prevzemnikov, zato se kmetije praznijo. Marsikdo se sprašuje, kaj bo čez deset, dvajset, petdeset let. Ne vemo, kaj bo. Naša naloga je, da smo zgled našim mlajšim rodovom, da naredimo vse, kar je v naši moči, da bo nekdo nadaljeval z našimi prizadevanji. Če bomo zdesetkali živinorejo in vinogradniške površine, se nam slabo piše.«

V KGZS si bodo prizadevali tudi za uvedbo t. i. turističnega evra. Od vsake nočitve v Sloveniji bi en evro namenili razvoju podeželja. »Turističnih prospektov in vabil v Slovenijo skorajda ni, kjer v ozadju ne bi bila lepa, obdelana krajina, a podeželje, ki jo vzdržuje, ima od tega pogosto zelo malo,« je pojasnjeval. Poleg tega si bodo v zbornici prizadevali, po vzoru Avstrije, da bi bila prva faza pridelave, kot je razsek mesa, priprava jabolčnega soka in podobno, izvzeta iz obvezne registracije dopolnilne dejavnosti. To bi sodilo pod osnovno kmetijsko dejavnost.

OKOLJSKA VLOGA KMETIJSTVA

Vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto mag. Andrej Kastelic je izpostavil okoljsko vlogo kmetijstva in se kmetom zahvalil za skrb za čist zrak. »Na enem hektarju travnatih površin se iz zraka letno veže približno osem tisoč kilogramov ogljikovega dioksida, hkrati pa se v ozračje vrne okoli pet tisoč kilogramov kisika,« je poudaril. Zavzel se je tudi za jasno in pregledno označevanje proizvodov s slovenskim poreklom.

Direktor Veterinarske postaje Sevnica, veterinar za male in velike živali Peter Mlakar je poudaril, da brez slovenskega kmeta ni urejene slovenske krajine. »Slovenske kmetije so majhne, a še vedno obdelane, vendar se soočajo poleg naravnih nesreč tudi z boleznimi pri živalih,« je dejal in nadaljeval, da je zaradi preprečevanja bolezni modrega jezika cepljenje nujno.

POŠTENO PLAČILO

Navzočim je namenil nekaj besed tudi direktor Kmečke zadruge Sevnica Janko Skube, ki je pohvalil odziv na občni zbor ter prisotnost večjega števila mlajših udeleženk in udeležencev. Zadruga je pomemben člen pri odkupu proizvodov, hkrati pa skrbi tudi za oskrbo kmetij z repromaterialom. Opozoril je, da prodaja mesa v trgovinah pada, medtem ko so viški mleka na svetovnem trgu precej visoki, kar se odraža v nizkih odkupnih cenah. »Želim vam, da bi bili pošteno plačani za vložek svojega dela,« je še zaželel.

PODPORA KMETIJAM Z RAZPISI IN ŠTIPENDIJAMI

Vodja oddelka za gospodarstvo na Občini Sevnica Vlasta Kuzmički je napovedala objavo razpisa za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Sevnica. Predstavila je projekt Zdravo jem, v katerega je vključeno tudi Govedorejsko društvo Sevnica. Projekt je namenjen zmanjšanju razdalje med pridelovalci in potrošniki ter krepitvi ozaveščenosti o odgovorni potrošnji in lokalni pridelavi hrane. Ob tem je še izpostavila, da Občina Sevnica še vedno razpisuje štipendije za bodoče prevzemnike kmetij. »Letos imamo štiri takšne štipendije,« je poudarila in dodala, da gre za pomembno obliko podpore pri ohranjanju kmetij.

NOVE OMEJITVE ZARADI VODOVARSTVENIH OBMOČIJ

Vodja Kmetijsko svetovalne službe Sevnica Elena Zaman Šatej je podala nekaj uporabnih nasvetov ter izpostavila spremembe pri obdelavi kmetijskih zemljišč. Kmetovalci morajo upoštevati tudi uredbe o vodovarstvenih območjih in Zaman Šatej je omenila, da se območja z novo uredbo širijo na kmetijska zemljišča – in to seveda povzroča določene omejitve. »V sevniški občini nimamo industrijskega kmetijstva, imamo družinske kmetije, imamo majhne kmetije, imamo velik delež travnikov, ker je takšna figuracija terena, imamo malo njiv in še te so skoncentrirane v nižinskem delu občine ob reki Savi in tam se vodovarstveno območje prvega reda širi,« je opozorila ter dodala, da bi se bilo treba o tem pogovoriti z obdelovalci kmetijskih površin, saj uredba posega v samo kmetovanje posameznih kmetij, kar ima lahko vpliv na zaraščanje.

SPODBUDE V KMETIJSTVU

Predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Stanko Jaki je izpostavil prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Indijo, kjer vidi priložnost uspešnega sodelovanja. Predsednik Govedorejskega društva Trebnje ter član upravnega odbora Društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji Andrej Lenarčič je spomnil, da mora vsak nekaj narediti tudi zase, ne samo za hleve in živino.

Svetovalec za prehrano živali Marko Repše iz podjetja Sano je predstavil mineralne dodatke, mlečne nadomestke in posebnosti za sodobno prehrano živali. Ob tem je poudaril, da je treba poznati dejansko kakovost krme in izpostavil, da ustrezen obrok vpliva na zdravje živali in s tem tudi na dohodek kmetije.

VSE PRAVICE SO BILE IZBORJENE

Članica Govedorejskega društva Sevnica Fanika Simenov je v imenu verifikacijske komisije izrazila veselje, da je na dogodku prisotnih veliko mladih in da se je število na samem občnem zboru povečalo za deset novih članov. »Vesela sem, da je društvo živo in živahno. Vedeti pa moramo, da so se vse pravice, naj bo delavstva kot kmetstva, izborile, niso bile podarjene,« je poudarila in dodala, da se je treba za pravica ves čas boriti – včasih, žal, tudi s protesti.

V uvodu sta dogodek z igranjem na diatonični harmoniki popestrila brata Jure in David Renko. V zaključku, ko je potekal še družabni del, je Jure Renko skozi dokumentaren filmski zapis strnil dogajanje na lanskoletni predstavitvi kmetijske mehanizacije v vasi Leskovec v Podborštu.

S. R.

#povezujemoposavje