Skupnost občin Slovenije med drugim za višjo povprečnino

Na včerajšnji 20. seji predsedstva Skupnost občin Slovenije (SOS), ki se je odvijala v sevniški kulturni dvorani, sta bili osrednji temi pogovorov določitev višine povprečnine in ključni parametri, ki bodo vplivali nanjo do konca leta, ter črpanje evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi z vidika lokalnih skupnosti. Konstruktivne seje, na kateri so prisotni razpravljali in dali še nekaj dodatnih pobud za boljše sodelovanje med občinami in posameznimi ministrstvi, se je udeležil tudi minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek (bivši župan občine Murska Sobota).

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek je z županjami in župani spregovoril o nedavno podpisanem Sporazumu o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko kohezijsko politiko za obdobje 2021-2027, na podlagi katerega bo Slovenija lahko počrpala skupno 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev za izvajanje programa evropske kohezijske politike. Občine bodo lahko črpale sredstva predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), na voljo jim bodo sredstva iz mehanizma CTN (Celostnih teritorialnih naložb), ki so namenjena mestnim občinam (z možnostjo vključitve okoliških občin), ter mehanizem DRR (Dogovor za razvoj regij) za ostale občine, do katerega imajo dostop tudi mestne občine, ter različni programi Interreg. Za občine bo na razpolago skupno okoli 700 milijonov evrov.
 
Županje in župani so v razpravi izpostavili zlasti potrebo po uskladitvi razvoja regij v Sloveniji ter s tem povezane potrebe različnih skupin občin (mestne, s sedeži upravnih enot, ostale) po vlaganjih v lokalna okolja. Na ministra so naslovili pobudo, da se v prihodnje odpre razprava z občinami glede potreb po razvojnih investicijah v lokalnih skupnostih, še posebej glede na pričakovanja, da bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prevzela tudi področje regionalnega razvoja.

Minister Jevšek je pobudo pozdravil in dodal, da vprašanj drugačne razporeditve sredstev za občine ne bomo mogli rešiti znotraj te perspektive, saj mora Evropska komisija do konca leta potrditi tudi še slovenski program črpanja, če ne želimo izgubiti pol milijarde sredstev iz prve in druge tranše plačil Evropske komisije. Dotaknil se je tudi projektov pretekle perspektive, ki so se zaradi draginje in težav zaradi vojne v Ukrajini zaustavili ali upočasnili. Občinam je sporočil, da ni bojazni, da se izvedbo projektov ne bi financiralo do konca, roke zaključka podaljšujejo tako na nivoju Evropske komisije kot tudi Republike Slovenije. Glede sodelovanja z reprezentativnimi združenji občin je povedal, da je bil s strani Vlade imenovan kot član v Delovno skupino za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo, kjer bodo potekali redni sestanki, tudi na temo črpanja evropskih sredstev.

PREDLOG VIŠJE POVPREČNINE

Županje in župani so razpravljali tudi o višini povprečnine. Predstavniške organizacije občin so namreč konec meseca avgusta oblikovale skupen predlog višine povprečnine za leto 2022 – pri tem so upoštevale dejanske stroške občin v letu 2021, katerim so prištele stopnjo inflacije v višini 11%. Tako predlagajo dvig povprečnine v letu 2022 na 736,66 € na prebivalca občine, ki bi ga bilo mogoče uzakoniti ob rebalansu proračuna. Ministrstvo za finance je pisno sporočilo, da sprememba obsega povprečnine za leto 2022 ni predvidena, saj je bila določena na podlagi že podpisanega Dogovora o višini povprečnine.

Vodstva združenj občin so sočasno na Ministrstvo za finance naslovila tudi skupen predlog višine povprečnine za leti 2023 in 2024. S strani predstavnikov občin predlagana višina povprečnine za leto 2023 je 776,40 € na prebivalca občine, za leto 2024 pa 783,03 €. Določitev višine povprečnine za leto 2023 bo po besedah Ministrstva za finance potekala na podlagi določil Zakona o financiranju občin v prihodnjih dneh.

GEOLOŠKI PODATKI NAJ POSTANEJO JAVNO DOSEGLJIVI

Na seji je bila obravnavana tudi pobuda za izboljšanje orisa stanja na področju pridobivanja, hranjenja, interpretacije in razpoložljivosti podatkov o geosferi. Kakor je povedal dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije, zaradi neurejenosti krovne zakonske ureditve država s podatki o geosferi ne razpolaga. Večina javno dostopnih geoloških prostorskih podatkov je zastarelih in/ali v merilu, ki ne zadostuje za uporabo pri načrtovanju posegov v prostor, okoljskih študijah ipd. Na predsedstvo SOS se je obrnil s pobudo, da odpre pogovore na Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za infrastrukturo glede zakonodajne ureditve tega področja, predvsem v smislu centralnega zbiranja podatkov, ki bi morali biti javno dosegljivi.

V zaključku so navzoči podprli pobudo o razglasitvi Kajuhovega leta, kajti v letošnjem decembru bo minilo 100 let od rojstva slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha (13. 12. 1922–22. 2. 1944).

Vir: Skupnost občin Slovenije, foto: S. R.

#povezujemoposavje