Spomin na akcijo Sever in posavske policiste v času osamosvajanja

V Policijskem veteranskem društvu Sever Posavje so 5. septembra pri Gostišču Ribnik na Raztezu s spominsko slovesnostjo obeležili delovanje in aktivnosti pripadnikov tedanje milice, kriminalistične službe ter drugih zaposlenih v organih za notranje zadeve v letih 1989 in 1991. Ob 35. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije so se spomnili prelomnega obdobja, v katerem so pripadniki takratnih organov za notranje zadeve pomembno prispevali k zaščiti demokratičnih procesov in nastajanju samostojne države.

Kot je ob spominu na turbulentne čase in aktivnosti tedanjih organov za notranje zadeve poudaril povezovalec spominske slovesnosti Robert Perc, je bilo območje Posavja, Dolenjske in Bele krajine zaradi dolžine državne meje ter drugih pomembnih komunikacijskih poti še posebej izpostavljeno. Med drugim je spomnil, da se je slovenska milica po tako imenovani »jogurt revoluciji« in množičnih protestih v Vojvodini leta 1988 hitro prilagodila novonastalim družbenim razmeram. Že leta 1989, ko se je pripravljal mitingaški pohod srbskih nacionalistov v Ljubljano, je v strogi tajnosti pripravljala celovit sistem varovanja državne meje z R Hrvaško. Akcija, poimenovana Sever, je bila pripravljena z namenom preprečitve vdora mitingašev v Slovenijo, po njej pa je bilo pozneje poimenovano tudi policijsko veteransko združenje. Pripadniki organov za notranje zadeve so s svojim delovanjem podprli idejo o samostojni slovenski državi ter pomembno prispevali k zaščiti demokratičnih procesov v Sloveniji. Ti so svoj vrh dosegli z varnostnimi in obrambnimi aktivnostmi v času osamosvojitvene vojne leta 1991, sklenili pa so se oktobra istega leta z odhodom zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade z ozemlja samostojne Slovenije.

»Osamosvojitev je naša skupna zmaga«

Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Posavje Roman Kržan je v govoru opozoril tudi na problematičen odnos do vloge posameznikov in struktur, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije. »V delu slovenske javnosti so se kmalu po osamosvojitvi pojavili dvomi in neresnice o vlogi takratnih resničnih domoljubov, v zadnjih letih pa se to še stopnjuje. Vse zasluge si skuša prilastiti manjša skupina, seveda pod patronatom političnih strank. Omenjeni se kar nočejo sprijazniti, da je osamosvojitev naša skupna zmaga – zmaga državljank in državljanov, teritorialcev in policistov,« je dejal Kržan. Tudi kraj spominske slovesnosti pri ribiškem domu Ribiške družine Brestanica-Krško na Raztezu ni bil izbran naključno. Objekt je namreč med osamosvojitveno vojno junija in julija 1991 služil kot skrivna lokacija oziroma preseljeni sedež takratne Postaje milice Krško, skupaj z njeno opremo. »V trajni spomin na delovanje Postaje milice Krško v vojnih razmerah se na stavbi nahaja spominska plošča, odkrita 15. julija 2007,« je povedal Kržan in obenem napovedal, da bo tovrsten pomnik oz. informativna tabla odkrita tudi v Vejerju, na območju nekdanjega vojaškega objekta JLA oziroma njenega skladišča letalskega goriva, nad katerim so miličniki takratne Postaje milice Krško prevzeli nadzor 28. junija 1991.

Posavje z močnim podpisom osamosvojitve

Zbrane je kot slavnostni govornik nagovoril župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je bil v času osamosvojitvene vojne in vse do nastopa županske funkcije zaposlen v organih za notranje zadeve v Krškem, pozneje pa v Sektorju uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Kerin je obudil spomin na obrambne dogodke in osamosvojitvene aktivnosti Posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Krško na območju Planine v Podbočju in Orehovice nad Kostanjevico na Krki. Posebej je izpostavil dogodek 3. julija 1991, ko je Posebna enota milice na območju Planine zajela večji del vojaške enote iz Karlovca, ki se je po spopadih na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu poskušala umakniti v sosednjo Hrvaško. »Tako navedeni dogodek kot druge izvedene aktivnosti predstavljajo pomemben del procesa osamosvajanja in zgodovine našega Posavja,« je dejal Kerin ter poudaril pomen dela vseh, ki so bili v tedanjem obdobju vključeni v osamosvojitvene aktivnosti. »Za zgodovinskimi dogodki na območju Posavja stoji vaš podpis. Podpis takratnega vodstva in podpis vseh vas, pripadnikov enot, ki ste bili v tistih trenutkih na terenu. Takratni uspehi so dokaz, da ste svoje naloge opravili zbrano, strokovno in odgovorno. Vaše delovanje je bilo vpeto v širše prizadevanje za vzpostavitev in varovanje samostojne slovenske države,« je poudaril. Ob tem je izpostavil tudi svojo osebno povezanost z dogodki iz obdobja osamosvajanja. Veteranska izkušnja mu daje posebno osebno povezavo s tem pomembnim delom slovenske zgodovine. Kot je dejal, je edini župan izmed županov mestnih občin v Sloveniji z veteransko izkušnjo, in še posebej počaščen, da lahko danes skupaj z nekdanjimi pripadniki milice in drugih struktur obuja spomin na čas, ko so soustvarjali pomemben del zgodovine Posavja in Slovenije.

Priznanja za delo in prispevek veteranov

Ob spremljajočem glasbenem programu, ki ga je za to priložnost pripravila glasbena zasedba Drstvenšek (Anja, Klara, Leon in Matej), sta Kržan in Kerin slavnostno podelila priznanja Sever za leti 2025 in 2026. Za leto 2025 so bronasti znak Sever prejeli Jožica Pirc, Branko Dolenšek in Franc Gramc, srebrni znak Sever Darko Gerjevič in Robert Perc, bronasti znak praporščak Sever pa Stanko Bogolin in Marjan Preskar. Prejemniki bronastega znaka Sever za leto 2026 so bili Jože Rihter, Robert Španring, Janko Kržan in Miha Prah, srebrni znak Sever pa so prejeli Štefan Hren, Djorde Vojaković in Policijska postaja Krško. V njenem imenu je srebrni znak prevzel komandir Peter Molan. Podelila sta tudi zlati znak Sever. Prejel ga je Anton Jermančič za aktivno vlogo pri ustanavljanju PVD Sever Posavje, delo v upravnem odboru društva ter izvajanje številnih društvenih aktivnosti. Med drugim Jermančič opravljal tudi funkcijo praporščaka PVD Sever Posavje in je vodje sevniškega odbora posavskega policijskega veteranskega društva.

Uradni del slovesnosti sta zaokrožila predsednik Roman Kržan in podpredsednik Ribiške družine Brestanica-Krško Stane Pajk z zasaditvijo lipe, prepoznavnega simbola slovenstva in domoljubja, na prostoru ob ribiškem domu. Od tam je dobro vidna tudi spominska plošča PVD Sever Posavje. Slovesnemu delu je sledilo družabno srečanje, namenjeno druženju policijskih veteranov, pripadnikov rezervnega sestava tedanje milice, nekdanjih sodelavcev, še vedno aktivno zaposlenih v sestavah Generalne policijske uprave ter gostov.

B. M.