Spomin na zlo vojne ne sme biti nikoli izbrisan

Atrij grajskih hlevov in konjušnic pri gradu Rajhenburg, iz katerih je nemški okupator leta 1941 poslal v pregnanstvo več kot polovico od skupno več kot 63.000 izgnanih Slovencev v tuja delovna taborišča, je bil minulo soboto prizorišče osrednje proslave ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in okoli 17.000 beguncev, ki jim je uspelo pred izgonom ubežati na druga zasedena območja. »Nacizem in fašizem sta bila zlo. In ta spomin ne sme biti nikoli izbrisan,« je dejal slavnostni govornik, premier dr. Robert Golob.

Obenem so številni obiskovalci, v večini še živeči izgnanke in izgnanci ter njihovi potomci, ki so se v Brestanico zgrnili iz vseh predelov Slovenije, obeležili dan slovenskih izgnancev, ki ga v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 (DIS) v spomin na 7. junij 1941, ko je okupator iz Slovenske Bistrice transportiral v tujino prvo večjo skupino Slovencev, obeležujejo od leta 1991 dalje. »Ta kraj, zbirno taborišče nas opominja, kaj pomeni, ko so človeku odvzete pravice do doma, do njegovega jezika, do dostojanstva. A obenem nam 80. obletnica vrnitve iz izgnanstva govori tudi o moči slovenskega naroda, o trdnosti korenin, o volji do življenja, o ljubezni do domovine. Danes, ko v naši Sloveniji živimo v miru in svobodi, je naša dolžnost, da zgodbe izgnancev ne pozabimo. Ne zato, da bi obujali zamere, temveč zato, da bi ohranili zgodovinski spomin kot opomin prihodnjim rodovom, da svoboda ni samoumevna in da je človekova pravica do doma sveta,« je med drugim dejal župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je z govornice namenil zahvalo vsem, ki skrbijo, da se dediščina slovenskih izgnancev prenaša naprej, še posebej pa tistim, ki so jo živeli in doživeli.

Žrtve vojnega nasilja po 30 letih le še nekaj korakov loči od simboličnega nadomestila

Sicer je imel uvodni pozdravni nagovor zbranim na spominski slovesnosti mag. Gregor Kaplan kot predstavnik DIS 1941–1945, ki je spregovoril v imenu obolele predsednice društva Ivice Žnideršič in kot potomec izgnancev. Spomnil je, da je bilo med izgnanimi kar 20.000 slovenskih otrok, ki so bili razseljeni širom tretjega rajha: »Postali smo otroci brez otroštva, naše matere brez vesti, očetje brez moči. Kljub vsemu smo preživeli in ohranjali upanje, da zasije svoboda. In je! Maja 1945 smo jo dočakali, daleč od naših domov. Izmučeni, izstradani smo se vrnili.« V DIS so uspeli od slovenske osamosvojitve dalje v slovensko zgodovino umestiti dejstvo, da so bili izgnanci in begunci prve množične civilne žrtve 2. svetovne vojne, izbojevali so več zakonsko opredeljenih pravic, rento, klimatsko zdravljenje, upoštevanje let izgnanstva pri upokojevanju, uredili pokopališča po tujini idr., a so morali kar 30 let od sprejetja prve zakonodaje čakati na sprejetje Zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne. »Kako simbolično,« je prenesel sporočilo predsednice Žnideršič mag. Kaplan, »smo tako kot takrat, leta 1945, v aprilu še enkrat dočakali svobodo s sprejetjem tega zakona. Očitno se je moralo veliko stvari spremeniti. Brez predsednika vlade dr. Roberta Goloba pač ne bi šlo. Razlog, po mojem prepričanju, je enostaven. Vse prejšnje vlade je naše društvo seznanjalo s podatki in argumenti, a so nas vedno, znova in znova, vsi pustili na cedilu. Tokrat je drugače. Ob razumevanju in podpori predsednika vlade ter podpori celotne vlade in koalicije so se zadeve v zvezi s poplačilom odvile zelo hitro. Zakon je v parlamentu že prestal prvo obravnavo, sledijo obravnave na delovnih telesih državnega zbora in še ena obravnava predloga zakona. To pomeni, in verjamem, da bo septembra zakon sprejet.« Gre za simbolično dejanje, je še dejal Kaplan, s katerim se zaključuje 85-letna dolga pot od izgnanstva pa do doma. Če ponovno ne bo prišlo do zapletov, bo država po navedenem zakonu upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja v štirih obrokih izplačala skupno 8.000 evrov.

Enkrat za vselej udejanjiti frazo ’Nikoli več zla’

Premier dr. Robert Golob je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je vsakršna vojna zlo, zlo sta bila tudi nacizem in fašizem, zaradi česar spomin ne sme biti nikoli izbrisan: »Danes ni več čas za molk, ker se dediči istih zlih sil pojavljajo širom Evrope. V Sloveniji imamo to dolžnost, da preprečimo, da bi se pojavili tudi pri nas. To je skupna zaveza prihodnosti, ne samo za vse nas, ki smo tu zbrani, predvsem za bodoče rodove, da bomo enkrat za vselej uresničili tisto znano krilatico: 'Nikoli več, nikoli več zla'. To lahko naredimo samo skupaj in samo z zavedanjem. Če kje, se je pokazalo prav pri vas, da ko je prišel dan osvoboditve, je bila vaša pot do svobode še dolga. Večinoma je potekala v tišini, nikoli pa v pozabi. V pozabi tudi zato ne, ker se je društvo uspelo organizirati. Imeli ste modre vodje in ste poskrbeli za to, da nismo nikoli pozabili. Preteklo je 80 let, da se je krivica prenesla od besed k dejanjem.« Kot je dejal, se zavzema za odpravo krivice tudi za to, ker izhaja iz Primorske: »Zato, ker na Primorskem med 2. svetovno vojno nismo imeli bratomorne morije, zato ker smo na Primorskem znali zelo dobro ločiti, kaj je zlo in kaj je dobro. In ker nismo nikoli poskušali potvarjati zgodovine. In ker k temu ne vodi nobena ideološka politika, ampak iskrena želja po tem, da živimo skupaj boljše. Naj bo to navdih vsem, da takrat, ko zremo v sonce, nas to samo ne slepi, ampak nas navdaja z veliko pozitivne energije. Ponesimo jo naprej z dejanji miru.«

Slovesnost so pospremili praporščaki domoljubnih organizacij, z glasbo Orkester Slovenske vojske, z vezno besedo in recitacijami pa brestaniška rojakinja Bernarda Žarn. Ob tem so si udeleženci prireditve v velikem številu ogledali vzpostavljeno razstavo DIS v nadstropju grajskih hlevov in stalno razstavo Slovenski izgnanci 1941–1945 na Gradu Rajhenburg, po kateri jih je popeljala kustosinja muzejskih enot Kulturnega doma Krško dr. Helena Rožman.

B. M.

#povezujemoposavje